"Namen tekmovanja je predvsem izmenjava dobrih praks in osvajanje novih znanj. Trenutno se pri izvajanju pomoči na cesti v večini primerov sicer še vedno soočamo z reševanjem okvar pri avtomobilih na bencinski oziroma dizelski pogon, a želimo in moramo biti pripravljeni na vse večje število avtomobilov, ki jih bo poganjala elektrika. Čeprav imajo ti bistveno manj sklopov, pri njih ravno tako prihaja do najrazličnejših okvar in težav z zagonom, zato je bila večina od 12 vaj in izzivov, pred katere so bili v teh dveh dneh postavljeni mehaniki za pomoč na cesti, povezana z električnimi avtomobili. Pri ocenjevanju ni bilo pomembno le reševanje povsem realnih skritih napak pri avtomobilih oziroma napeljavi, temveč tudi samozaščitno ravnanje mehanika in zaščita vozila ob rokovanju z električno napetostjo. Velik poudarek je bil tudi na celostnem pristopu, razumevanje situacije in odnosu mehanika do člana oziroma stranke," je pojasnil vodja AMZS servisne dejavnosti Jurij Kočar.
AMZS je bila ena od štirih trenerskih ekip, ki je skozi izobraževalni del podajala vsebine, ki so relevantne za današnji čas v sledi izvajanja pomoči na cestah. Gre za primere dobre prakse.
Mehatroniki zamenjujejo klasične mehanike
"Vsebine, ki smo jih podali, vključujejo izmenjavo dobre prakse med prijateljskimi klubi, ki sledijo razvoju avtomobilov. Znanje nato implementiramo v vsakdanje delo, ki ga izvajamo na naših cestah," nam je povedal Kočar. Zanimalo pa nas je predvsem, kako vse več električnih vozil na cestah vpliva na delo mehanikov, ki nudijo pomoč na cesti. Tekmovalci iz drugih držav, so se v Slovenijo pripeljali z električnimi službenimi vozili za pomoč na cesti, celo vodikovim.
"Nizozemci prednjačijo na tem področju, kar je glede na delež EV vozil, ki jih imajo, razumljivo. Bilo bi nerodno, če bi mehanik prišel pomagat lastniku električnega vozila s starim dizlom. Izkušnje imajo dobre. Električna vozila za zdaj bolj ali manj služijo za delo v urbanih naseljih, kjer imajo že omejitve in so v to celo primorani. V Sloveniji pa se bolj kot ne srečujemo z okvarami vozil s termičnimi motorji," pravi Kočar, ki pravi, da avtomobilska industrija doživlja revolucijo, silovit razvoj, kot marsikatera panoga. Zato morajo tudi v AMZS prilagajati svoje delo in izobrazbo kadrov. "Če je bil pred 20 leti najbolj primeren kader avtomehanik, je danes to mehatronik, ki je mešanica mehanike in elektrike," pravi Kočar.
Kaj se kvari na elektirčnih vozilih?
Električna vozila so po mnenju vodje AMZS servisne dejavnosti dobra in varna. Največje težave so porodni krči iz naslova digitalizacije, programske rešitve pri določenih avtomobilskih znamkah. Še vedno pa je prvi razlog za pomoč na cesti, izpraznjena baterija. "Ampak tega ni veliko. Tudi pri električnih vozilih ni velike razlike z vozili z motorji na notranje zgorevanje. Med okvarami prednjačijo 12 V baterije, ki so prisotne tudi v električnih vozilih. Enako velja za predrte pnevmatike, vozila danes bolj ali manj nimajo več rezervne pnevmatike."
Zanimalo nas je tudi, ali obstaja poseben protokol pri avtovleki, če je električno vozilo udeleženo v prometni nesreči? "Če so poškodovani vitalni in visokonapetostni deli, varnostni sistemi poskrbijo za izklop visokonapetostnega sistema. Vsako vozilo ima tudi mehansko varovalo, s katerim se dovod visoke napetosti prekine. Največja grožnja je visokonapetostna baterija. Z vizualnim pregledom, ali nekim termalnim pregledom, se ugotovi, ali je vozilo varno za transport v servisno delavnico," pravi Kočar, ki dodaja, da so imeli do zdaj dva taka primera, enega tudi v garažni hiši, v nobenem primeru pa za požar ni bila kriva baterija.
In zakaj bi bilo to nerodno? Mehanik mora biti vendar pametnejši od lastnika električarja - vsaj kar se vozila tiče. Marsikateri novejši dizel precej manj obremenjuje okolje kot kaka tesla tesle. Če upoštevaš izdelavo, rabo in razgradnjo. Plus elektriko, ki… ...prikaži več bo še dolgo prihajala predvsem iz JE ali TE.
Je pa še najbolj pametna varianta posebno če ima montirano kljuko in prikolico za vleko vozila....