Tako kaže najnovejša raziskava Združenja nemških inženirjev (VDI), ki jo delijo številni nemški mediji. Zaključki raziskave so, da bodo električni avtomobil dolgoročno boljša rešitev od motorjev z notranjim izgorevanjem z vidika varstva podnebja. Vendar bo za to potrebna drugačna mešanica električne energije. Poleg vozil na baterijski pogon so po mnenju strokovnjakov del rešitve tudi sintetična goriva.
O okoljskem odtisu električnih avtomobilov in vozil z motorji z notranjim zgorevanjem krožijo številni miti in napačne trditve. Pogosto je ena ali druga vrsta pogona kritizirana, spet druga pa hvaljena. Nova študija nemškega združenja inženirjev VDI poskuša čim bolj celovito in nevtralno predstaviti trenutna dejstva. V zadnji študiji so primerjali oceno življenjskega cikla električnih avtomobilov, priključnih hibridov in avtomobilov z običajnim pogonom (dizelskim in bencinskim). Študija VDI o oceni življenjskega cikla je analizirala vozila kompaktnega razreda (npr. VW ID.3, ford focus, toyota corolla Hybrid, VW golf).
Osredotočili so se izključno na emisije CO2, pri čemer niso upoštevali le emisij CO2, ki nastanejo med vožnjo in polnjenjem vozil, ampak tudi med proizvodnjo avtomobila, motorjev in baterij ter druge emisije, ki nastanejo pred in po izdelavi avtomobilov.
Katera vrsta pogona je po mnenju strokovnjakov najboljša po predvideni skupni prevoženi razdalji 200.000 kilometrov? To so rezultati študije:
- E-avtomobili kompaktnega razreda so do podnebja prijaznejši od vozil z motorji z notranjim zgorevanjem šele od 90.000 prevoženih kilometrov naprej. Če bi za polnjenje uporabljali le zeleno elektriko, bi se meja, pri kateri je e-avtomobil čistejši, zmanjšala na 65.000 kilometrov. A to se v praksi ne dogaja.
- V dolgoročnem testu se pri podnebni bilanci najbolje izkažeta dve vrsti pogona: električni avtomobil (24,2 tone CO2 v življenjskem ciklu do 200.000 km) in priključni hibrid (24,8 tone). Pri slednjem pa je možnost prihranka emisij močno odvisna od tega, kako velik je dejanski delež električne vožnje hibridnega vozila. Na tretjem mestu je vozilo z dizelskim motorjem (33 ton CO2), na četrtem pa vozilo z bencinskim motorjem (37 ton CO2).
- Pri električnih avtomobilih ni bilo upoštevano vprašanje, ali in kdaj je treba baterijo zamenjati, ker bi bila njena zmogljivost prenizka. Strokovnjaki so zato v svojih izračunih predpostavili, da baterija električnega avtomobila zdrži celotno življenjsko dobo vozila in je ni treba zamenjati. Enako seveda velja tudi za motor z notranjim zgorevanjem.
- V študijo niso bile vključene niti vodikove gorivne celice, saj strokovnjaki VDI menijo, da njihova uporaba v bližnji prihodnosti ni realna, vsaj v sektorju osebnih avtomobilov. Po mnenju VDI med drugim ni standardizirane infrastrukture za vodikove rezervoarje.
Električni avtomobil z majhno baterijo bi bil podnebju najbolj prijazen
Zaradi proizvodnje pogonske tehnologije, ki zahteva veliko virov, se e-avtomobili in hibridna vozila pri oceni življenjskega cikla začnejo z višjo bilanco CO2. Današnja proizvodnja baterij danes še vedno poteka skoraj izključno v Aziji, zato se CO2 ustvarja tudi s transportom v Evropo. Prav tako emisije ustvarja rudarjenje surovin za izdelavo e-vozil. Dr. Joachim Damasky, predsednik društva VDI za avtomobilsko in prometno tehnologijo je prepričan, da bodo na koncu električni avtomobili in hibridi prevladali, meni pa tudi, da je električno vozilo z majhno baterijo najprimernejše vozilo. Na tiskovni konferenci VDI je poudaril, da tudi to ne bo dovolj za izpolnitev podnebnih ciljev, ki so si jih zastavili politiki. "Tudi, če nam bo do leta 2030 na cestah uspelo imeti 15 milijonov e-avtomobilov, kot je načrtovano, je to še vedno daleč od uresničitve cilja. Emisije je mogoče zmanjšati le z e-gorivi," v povezavi z nemškimi načrti pravi Damasky.
V Franciji zaradi jedrske energije e-avtomobili bolj čisti
Zaradi zimske mešanice električne energije so e-avtomobili bolj umazani, še menijo v VDI. Mešanica električne energije ima namreč velik vpliv na ekološko ravnovesje električnega potovanja. To je še posebej očitno na primeru letošnjih zimskih tednov v Nemčiji. Medtem, ko dizelsko vozilo med vožnjo emitira povprečno okoli 150 gCO2/km, ima primerljivo električno vozilo povprečno več kot 190 gCO2/km, če v izračunu uporabimo dejansko nemško mešanico električne energije.
V poletnih dneh z veliko vetrne in sončne energije ima električni avtomobil na primer bistveno boljše podnebno ravnovesje kot dizelski, pojasnjujejo v VDI. Električni avtomobil pa so veliko bolj zeleni tudi v primeru francoske mešanice električnih virov: Zelena električna energija iz jedrskih elektrarn namreč zagotavlja zelo dobro bilanco CO2.
Znanstveniki niso upoštevali kaj se zgodi ko se voznik napoka fižola pred vožnjo....
Kje pa dobijo ta famozna e-goriva ki naj bi bila rešitev? Ok v teoriji obstajajo ampak kje jih proizvajajo v resnih količinah, koliko stanejo in kakšen je izkoristek pri pridelavi (že pri vodiku je izkoristek reda 30%). Stalno se tudi… ...prikaži več predpostavlja da bo zelena elektrika iz sonca in vetra ob ugodnih razmerah praktično zastonj - ne vem pa kdo bo še navdušeno postavljal nove sončnice in veternice takrat ko se bo to začenjalo uresničevat.
ok hecno je da nihče noče všet izgubo časa in seštet, koliko pravzaprav polnilnic rabimo. in mislim da je tudi delovanje le teh treba prištet k tem trapastim e-avtom. po drugi strani se nemčija že utaplja v odpadkih vetrnih elektrarn,… ...prikaži več ker elise iz fiberglasa so nerazgradljive. problem je v tem da današnja družba dela v smeri čimvečjega produkta, ne glede na uporabnost. a mislite da danes rabimo katalizator ? NE ! z računalniki in tehnologijo ne rabimo strupenih dodatkov v gorivu.