Zadnje čase se veliko dogaja na področju letalskega taksi prevoza ljudi in paketov.
Poleg Uberja tudi druga svetovna podjetja delajo na tem, veliko jih razvija tudi letalnike zanje, a le Uber, za katerega mi in še tri druga podjetja razvijamo letalnik, resno dela na javnosti predstavljenem projektu (Uber Elevate).
Glavni razlog, da je Uber izbral vas, je, ker ste edino podjetje na svetu, ki serijsko izdeluje in prodaja električna letala. Je še vedno tako?
Za zdaj je, če ne upoštevamo jadralnih letalih z električnim motorjem, ki jim pomaga vzleteti na določeno višino, kjer potem lahko jadrajo brez pomoči motorja. Letal, ki lahko ves čas letijo z motorjem in ne jadrajo, pa drugi ne proizvajajo. Tu smo še vedno edini. Dve državi, to sta Kanada in Avstralija sta tudi že prilagodili zakonodajo, tako da naša letala lahko legalno letijo in da se na njih tudi šolajo športni piloti. Ostala podjetja takšna letala šele razvijajo. Preden bodo prišla na trg, bo minilo še kar nekaj časa.
Vi razvijate letala, konkurenca, ki je predstavila prototipe brezpilotnih letalnikov, mislim na kitajsko podjetje Ehang in nemški Volocopter, pa gresta v smeri letečih električnih dronov s propelerji. So droni bolj primerni za prevoz potnikov in paketov kot letala?
V tem trenutku ni niti še zakonodaje za pilotirano električno letalo, kaj šele za drone s človeško posadko, ne glede na to, ali so električni ali ne. Pričakujem, da se bo zakonodaja v velikih državah, od katerih potem manjše kopirajo sisteme, najprej sprejela v ZDA. Težava je v tem, da sedanja zakonodaja predvideva le reaktivne, turbinske ali batne motorje, električnih pa ne. Enako je pri pilotskih dovoljenjih. Če imate licenco za pilota za „single piston engine“, to je letalo z enim batnim motorjem, ne morete s to licenco pilotirati električnega letala. Niti ga ne morete registrirati. Potrebno je veliko sprememb in ozaveščanja splošne in strokovne javnosti. Konec leta bomo imeli v Evropi certificirano prvo električno letalo pri Evropski agenciji za civilno letalstvo. Ostajajo pa odprta druga vprašanja, kot je licenca, program vzdrževanja … To traja. Da bi v zrak spravili letalo s potniki brez pilota, pa bo trajalo še veliko časa. V tem trenutku niti paketa uradno ne morete dostaviti, če je dron težji od pet kilogramov. Da bi v civilnem zračnem prostoru leteli droni večjih mas, se zakonodaje šele pripravljajo. Brezpilotni droni po svetu so poskusni projekti, ki legalno ne bodo uresničeni prej kot v desetletju.
Se sami spogledujete z brezpilotno tehnologijo?
Končni cilj in izziv je v vsakem primeru popolnoma avtomatizirano potniško brezpilotno prevozno sredstvo. Zakaj? Človek ne more tako hitro obdelati vseh informacij, kot jih zna procesor. Pilot ne vidi za vogal, ne vidi v slabem vremenu, ne vidi hkrati 15 letalnikov okrog sebe, ne more sam urejati prometa nad Londonom, če bo v zraku naenkrat 2.000 letalnikov. Pilot bo velika cokla. Tak brezpilotni letalnik, ki bo nekaj med helikopterjem, letalom, avtom in kapsulo, je tehnično že danes mogoč, težava pa je zakonodaja in njihova umestitev zračni prostor, kjer so letala s posadko. Težava je ločitev med njimi, največja grožnja pa je računalniški vdor v sistem. Če nekdo nad Londonom strmoglavi 2.000 letalnikov, bo to katastrofa. Mi bomo v vsakem primeru na brezpilotno tehnologijo pripravljeni že na samem začetku, ampak v prvi fazi bodo letalniki leteli s pilotom.
Dejali ste tudi, da bo v prihodnosti možno povezati letalski in zemeljski prevoz. Ste s tem mislili predstavitev letal, ki bodo hkrati lahko vozila skupaj z avtomobili po cesti, kot danes že poznamo nekaj primerov?
Ne. Letalo istočasno ne bo avtomobil. Namen Uberjevega sistema je omogočiti stranki, da čim hitreje in čim ceneje pride od začetne točke do končne točke. Uber trenutno ponuja izbiro treh tipov avtomobilov, čas potovanja in ceno z vsakim od tipov avtomobila. Tej izbiri se bo pridružila še ena, ki bo vključevala še zračni prevoz. Uporabnik bo videl ceno prevoza po zraku, hkrati pa bo videl, da bo namesto ure in pol v avtomobilu skozi zastoje na cestah, porabil sedem minut časa za polet po zraku. Nato se bo odločil za izbiro. Obstajala pa bo tudi kombinacija uporabe avtomobila, s katerim te bodo pripeljali do nebotičnika, s katerega strehe boš naprej poletel z našim letalnikom na primer čez reko, za kar porabiš največ časa, kjer te bo spet čakal Uberjev avtomobil. Torej neka vrsta multimodalnosti – kombiniranje različnih načinov prevoznih sredstev. In ni nujno, da bo letenje dražje od prevoza z avtomobilov. Včasih je petminutno letenje cenejše kot vožnja uro in pol z avtomobilom. Izbrali bomo samo čas in ceno.
Torej ne vidite smisla v avtomobilih-letalih, kot je slovaško, ki smo ga videli na zadnjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu?
Cilj je priti od točke A do točke B. Z letečim avtomobilom morate zdaj naprej na oddaljeno letališče, da boste poleteli do drugega letališča in potem pot nadaljevati še po cesti. Postavlja se vprašanje, ali je to sploh smiselno. Kot drugo pa ima leteči avto še dve veliki težavi. Nemogoče je narediti dovolj lahko, a hkrati trdno letalo, ki bi preživelo standarde avtomobilskega „crash“ testa. Drugi izziv je spet zakonodaja, ali bo uradno to avtomobil ali letalo, kakšno licenco bo imel voznik oziroma pilot. Delali smo precej raziskav, nihče ne ve, kdo bi reguliral tako področje.
Kje pa bodo lahko pristajala vaša letala?
Gre za električno plovilo VTOL (»Vertical Take-Off and Landing«), kar pomeni zračno plovilo z navpičnim vzletanjem in pristajanjem. To pomeni, da bo lahko pristalo na ravnem prostoru, večjem od premera šest metrov, kot na primer na visokih stavbah, parkih, zelenicah, parkiriščih. Obstoječi heliporti na stolpnicah so že uporabni za to vrsto dejavnosti.
Če sklepamo po električnih avtomobilih, bo ovira polnjenje baterij za električne letalnike.
Da, prečrpati 200 ali 300 kWh v petih ali sedmih minutah, dokler se potniki zamenjajo, pomeni napeljati na vrh stolpnic zelo močne električne vode, polnilce in opremo za hlajenje polnilcev, saj se bo sproščala velikanska energija – to je velik tehnični izziv.
Ali bomo ljudje prevoz po zraku v prihodnosti sprejemali kot danes prevoz po cestah. Bo dostopen širokemu krogu ljudi?
V velemestih se bo zagotovo pokazala nuja, da se bo čim več mestnega prevoza preusmerilo v zrak. Zakaj? V tem trenutku avtomobili zaradi izpušnih plinov segrevajo ozračje, zmanjšujejo vidljivost, povzročajo smog in s CO2 zastrupljajo zrak. Zaradi zastojev gre vsak dan v nič tudi po več ur življenja vsakega posameznika. Letala bodo električna, tiha, ekološko neoporečna, zato bodo mestne oblasti zagotovo motivirane, da to spremenijo. Hkrati bodo letališča bolj učinkovita, saj bo prvi vstop v nadzorovan potniški terminal vstop v VTOL nekje v mestu in na letališču ne boste potrebovali nove kontrole. Prihranki časa od centra mesta do mednarodnega letališča bodo ogromni. Glede na to, da velemesta v premeru merijo več deset kilometrov, bo električni letalnik. ki leti s hitrostjo 400 km/h in pristaja navpično, omogočal premik iz enega na drug konec mesta v le nekaj minutah. Električno mobilnost sicer trenutno še omejujeta doseg električnih vozil in čas polnjenja vozil, a za mestni prevoz je že uporabna.
Kaj pa letenje med mesti?
Če bomo hoteli leteti od Maribora do Ljubljane, tehnologija brez hibridne različice, ki podaljša letenje, ne pride v poštev. Energijska gostota baterij je še premajhna. Trenutno delamo na hibridu z električnimi gorivnimi celicami. To je rešitev, ki v teoriji omogoča tudi letenje čez Atlantik. Ampak v tem trenutku letenje med mesti še ne pride v poštev.
V Sloveniji torej čez deset let, ko bosta tako tehnologija kot zakonodaja po svetu pripravljeni, ne bo imelo smisla uvajati ponudbe prevoza po zraku?
Naša mesta so premajhna in tudi promet je tekoč. Poleg tega smo Slovenci zelo tradicionalen narod. Včasih težko sprejemamo celo dejstvo, da se Zemlja vrti, čeprav se. Tudi napredek po svetu težko sprejemamo. Samo poglejmo odpor do uvedbe Uberja pri nas. Tudi, če bo Uber ali nekdo drug jutri prišel v Slovenijo, je Ljubljana premajhna, ima premalo potenciala, da bi se to zgodilo. Morda bi bila izjema redna zračna linija z VTOL-om nekje iz centra mesta do letališča in nazaj. Drugo se zaradi premajhnosti mest v Sloveniji ne bi obrestovalo.
Kaj pa prevoz iz centra Ljubljane v center Münchna? Danes se v München peljemo s potniškim letalom, zakaj se ne bi z električnim letečim taksijem?
Letalnik poleta do tja še ne omogoča, vsaj ne na način kot so danes zasnovani letalniki. Vendar pa lahko povem, da mi razvijamo že 19 sedežno letalo na vodikove gorivne celice, ki bo imelo doseg 400 kilometrov in bo namenjeno medmestnemu prometu. Prav tako bo vzletalo navpično in ne bo potrebovalo letališča. Tak letalnik pa bo že omogočal prevoze iz centrov mest med Ljubljano in Mariborom, Ljubljano in Benetkami ali Ljubljano in Zagrebom ali med mesti kjer se velikih potniških letal se ne izplačajo.
Podjetje Pipistrel je lani na novo zaposlilo 35 ljudi, zdaj jih je v podjetju okoli 160. Letos sledijo nove zaposlitve.
Govoriva o naslednjih 10, 15 letih?
Mi planiramo takšno 19-sedežno letalo razviti do leta do leta 2025.
Z Uberjem pa začnete leta 2020?
Leta 2020 mora letalnik poleteti. Sledilo bo leto dni testiranj. Nato sledi pridobitev certifikatov, do leta 2025 pa morata biti pripravljeni tudi infrastruktura mest in javna uporaba.
Kako daleč ste z razvojem?
To bo zelo kompleksno plovilo, saj združuje vse najboljše, kar ima letalo, helikopter, avtomobil. Moralo se bo proizvajati v velikih količinah. Način, na katerega je zdaj zasnovana letalska proizvodnja, je predrag. Uber pričakuje, da bo potreboval vsaj 20 tisoč letalnikov na leto. Zdaj po svetu naredimo vsi proizvajalci skupaj letno le nekaj 100 letal, torej na ta način ne bo šlo. Nastala bo nova industrija, ki bo združevala vitkost in serijsko proizvodnjo avtomobilske industrije ter varnostne zahteve letalstva. Veliko bo podobnega temu, kar zdaj avtomobilska industrija razvija za potrebe samovozečih avtomobilov. Industriji se bosta v naslednjih dveh desetletjih združili, kar sem sam napovedal že pred časom. O tem sem prepričan. Proizvajalec letal v proizvodnjo letalnikov ne bo šel sam. Zato se že danes vsi pogovarjamo s proizvajalci avtomobilov, kako bomo skupaj prodrli na trg.
Ajdovska družba Pipistrel razvija letalnik, ki bo služil za prevoze ameriškemu tehnološkemu podjetju Uber v svetovnih velemestih. V intervjuju nam je razkril, da bo letalnik pripravljen do leta 2020. Prva velika mesta naj bi letalnike dobila leta 2025.
Če vas prav razumem, se z uveljavljenimi avtomobilskimi podjetji pogovarjate o skupni proizvodnji plovil za prevoz ljudi v prihodnosti?
Tako je. Lahko povem, da se v tem trenutku pogovarjamo z dvema avtomobilskima znamkama, vendar pa ne morem povedati, kateri znamki sta to.
Je lahko podjetje Pipistrel v prihodnje v transportu tako uveljavljeno ime, kot sta danes Volkswagen in Renault v avtomobilski industriji?
Na svojem področju smo in moramo ostati vodilni. Gotovo bomo tudi dobavitelji določenih komponent za druga podjetja. Zelo močno se širimo in investiramo. V letu dni bomo ustanovili še kakšno novo podjetje skupaj z močno in znano svetovno znamko. Z njimi bomo zasnovali strategijo za prodor na trg po letu 2023.
Podjetje Pipistrel je lani na novo zaposlilo 35 ljudi, zdaj jih je v podjetju okoli 160. Letos sledijo nove zaposlitve................v ITALIJI , ker slovenska akademska kasta ni sposobna pridobiti dovoljenja za izdelavo v SLO .
To se preprosto nebo NIKOLI zgodilo vsaj ne v SLO, morda v USA pri nas pa never, garancija, upam tudi it stavit, recimo
Odlično, samo če bodo piloti kot današnji ljubljanski taksisti ( polpismeni bivši gradbeni delavci), potem bo veliko trupel razmetanih od Ljubljane do Benetk.