Hibridno vozilo, kaj je to? Po definiciji je to vozilo, ki za pogon uporablja dva ali več različnih virov energije. Izraz se najpogosteje nanaša na hibridna električna vozila (HEVs), ki združujejo motor z notranjim zgorevanjem in enega ali več elektromotorjev, za napajanje pa potrebujejo večji baterijski sklop.
Prav zaradi neznanja so hibridi sploh med Slovenci še vedno neznanka. Ko smo na delavnici navzoče povprašali, koliko menijo, da na primer stane hibridna toyota yaris, je bila njihova ocena tretjino višja, kot v resnici je. Druga neznanka so baterije in z njimi povezanimi stroški. Kot je v intervjuju pojasnil strokovnjak za hibridna vozila Jernej Bolka, je pri dizelskih motorjih vsaj deset različnih okvar, kjer stane že zgolj material za popravilo več kot je cena baterije hibridnega vozila.
Bralce smo posedli za volan štirih različnih hibridov
S hibridno delavnico smo želeli z bralci zurnala24.si načeti temo o avtomobilih in hibridih. Želeli smo izvedeti, kakšno je razmišljanje ljudi? Želeli smo, da preizkusijo tehnologijo. V ta namen smo na pot s štirimi različnimi Toyotinimi hibridi, yarisom, kombilimuzinskim aurisom, športnim terencem RAV4 hybrid in povsem novim priusom, povabili štiri pare, oziroma družine.
Pot nas je v družbi inštruktorja varne vožnje iz Ljubljane vodila po regionalni cesti do Kranja in nato naprej po avtocesti do Jesenic in končnega cilja Gozda Martuljka. Na ta način so lahko v vseh segmentih vožnje (mesto, avtocesta in primestna vožnja) spoznali obnašanje hibridnih vozil, na delavnici pred hotelom Špik pa so lahko preizkusili tudi asistenčne sisteme in uporabnost hibridov, ko je treba v njih varno zložiti prtljago, preden se odpravimo na dopust. Kakšna so bila spoznanja udeležcev delavnice?
Neslišna vožnja in prvo spoznanje samodejnega menjalnika
Marjan Klemše je izpostavil razliko in napredek v razvoju med starejšimi Toyotinimi hibridi in povsem novim priusom, ki je kot prva Toyota proizveden na povsem novi platformi: "Gre za popolnoma drugačen način sedenja. Težišče je veliko nižje, sedi se globoko v sedežu, športno nizko, a vseeno udobno. Presenetilo me je, kako tiha je vožnja. Po avtocesti neslišna."
Pri priusu je bil velik napredek narejen tudi pri prebijanju zvoka, ki ga ustvarja brezstopenjski menjalnik v kabino. "Pri RAV4, ko sem dodal plin, se je slišal bencinski motor in menjalnik. Sluh je navajen na tišino, potem, pa se sliši vrtljaje in navijanje samodejnega menjalnika, dokler ne popustiš stopalke za plin, a to niti ne štejem kot slabo," pravi Klemše, ki se je prvič v življenju soočil tudi s samodejnim menjalnikom: "Občutki so super, ker imaš eno roko prostor. Zelo enostavna vožnja. Do zdaj nisem vozil avtomatika, ker je na trgu še vedno največ klasičnih menjalnikov, težko pa je ponavadi dodati še 1.500 evrov za samodejni menjalnik."
Kaj je po njegovem slaba plat hibridov? Klemše je našel eno: "Pri naši družini je edina težava v povezavi s hibridi, da vozimo enoprostorca. Takšnega hibrida nisem še našel. Kampiramo, zato rabimo avtomobil z veliko prostora in je za nas enoprostorec najbolj logična izbira. Drug pomislek je bil, kakšna je življenjska doba baterije. Kdaj jih je treba menjati. Enako velja za pomisleke glede stroškov vzdrževanja. Ja, hibridi so mit, to smo na delavnici spoznali, saj so stroški vzdrževanja v resnici nižji, tudi poraba je nižja, gledati je treba tudi na ekološko plat."
Ločujemo odpadke, vozimo pa dizle
Klemše še pravi, da se ljudje vse bolj držijo trendov o zdravi in ekološko pridelani prehrani, ločujejo odpadke, dizle pa še niso zamenjali za ekološka vozila: "Na žalost je tako, da je v Evropi nemška avtomobilska industrija močna, prevladujejo dizli, ker so v njih največ vlagali. V zavesti ljudi baterijska vozila še niso. Menim, da se bo tudi naša družina v prihodnosti vozila z baterijskim vozilom. Njihov čas šele prihaja"
Hibridna delavnica je bila veliko presenečenje za zakonca Bojana in Meto Vašl. Ker sta pred tem, da bosta svojo staro vozilo zamenjala za novejše, sta si že pred delavnico ogledala številna vozila. "Do zdaj sva gledala vse, od bencinskih do dizelskih avtomobilov najrazličnejših avtomobilskih znamk. Najina prioriteta so čim nižji stroški lastništva, predvsem zaradi nižje cene dizla in nižje porabe goriva v primerjavi z bencinom sva se nagibala za nakup dizelskega vozila. Nikoli pa nisva gledala hibridnih vozil, saj sva menila, da so cenovno nedosegljiva. Predvsem nisva poznala hibridov, zato nama je hibridna delavnica dobesedno odprla oči. Izvedela sva veliko novega o hibridih in jih tudi preizkusila. Nekaj čisto novega. Dalo nama je nov pogled," pravi Bojan Vašl in dodaja, da so hibridi velika neznanka, saj jima niti noben od prijateljev nikoli ni predlagal, da jih preizkusita. Pri hibridih ga je prepričala prijetna vožnja: "Vidi se, da je tehnologija dovršena. Všeč mi je, da je vožnja z njimi lahko tudi dinamična, avtomobil se je odzival tako kot sem pričakoval. Nekaj več časa bi potreboval le, da bi osvojil vse tehnologije."
Kupci pozabljajo na stroške lastništva
Meta Vašl pa je dejala, da je mislila, da so hibridna vozila vsaj 20 do 30 odstotkov dražja: "To izhaja povsem iz neznanja."
"Pomemben se mi zdi tudi strošek lastništva avtomobila. Pri nakupu ne gre le za ceno novega avtomobila. Predvsem v času, ko je zaposlenost med mladimi slaba in so velikokrat odvisni tudi od staršev. To ni le njihov problem, je tudi naš. In moramo gledati na vse stroške. Pri nakupu avtomobila gledava tudi na stroške. Čim nižji stroški na bencinski črpalki, pri vzdrževanju, tem bolje je," je dodal Bojan Vašl.
Iztok Grilc je v preteklosti kot edini med udeleženci že preizkusil hibridno vozilo in sicer hibridnega yarisa. "Delavnica mi je bila zelo všeč, ker je pestra, veliko se je dogajalo. Všeč mi je, da smo lahko preizkusili več različnih avtomobilov, ne samo enega. Na delavnico sva se z ženo prijavila zato, da bi bolje spoznala hibridno tehnologijo in hibridna vozila. Hibride malo poznam že od prej, vendar so me zanimali tudi novi modeli, kako hibridna tehnologija in kako kombinacija bencinskega in elektro motorja deluje v novejših vozilih. Zelo pozitivna izkušnja. Zelo mi je bil všeč novi prius, s hibridnim aurisom pa sva z ženo od Gozda Martuljka do Ljubljane v povprečju porabila 4,1 litra, čeprav sva večinoma vozila po avtocesti," je dejal Grilc, njegova partnerka Irena Klemenc pa je dodala: "Elektirčni avtomobili in hibridi me navdušujejo. Prius bi bil kar pravi zame. Vendar pa so potrebe drugačne – potrebujem manjši avto. Po drugi strani mi je elektrika všeč. Navdušena sem. Predvsem čista električna vozila se mi zdijo še nedosegljiva, velik pomislek pa imam tudi še zaradi infrastrukture, kje bomo polnili tovrstne avtomobile."
Hibridi za primestno vožnjo idealni
Tudi Rok Remic je hibridno vozil ovozil prvič: "V naši družini imamo velike potrebe in iščemo večje avtomobile, tukaj ne sklepamo kompormisov, zato mi je bil zanimiv RAV4. Pohvaliti moram preglednost – v tem me je res prepričal, nekoliko glasen se mi je zdel na avtocesti samodejni menjalnik. Navajen sem na bencinske avtomobile. V mestih pa je povsem neslišen – tam se mi zdi idealen. Med vožnjo sem se osredotočil tudi na merjenje porabe goriva. Zelo primerljivo z dizli, v primestni vožnji bi dal celo prednost hibridu pred dizlom, na avtovcesti pa dizlu, čeprav poraba bistveno ne odstopa. Moja dolgoročna želja je plug-in hibrid. Preizkusil sem tudi nove asistenčne sisteme, ki se mi zdijo dobrodošli. V RAV4 sem preizkusil prepoznavanje prometnih znakov – zelo dober pripomoček."
Večina meni, da gre za hudo kompleksna vozila
Čeprav je hibridna tehnologija pri Toyoti v ponudbi že dvajset let in jo je v zadnjih letih trgu ponudilo še precej ostalih proizvajalcev, tudi inštruktor varne vožnje Anže Jereb opaža, da hibridi v zavesti slovenskih voznikov še niso dovolj zasidrani. "Pogovor z udeleženci je to potrdil, zgodilo se je celo, da nekateri niti ne poznajo termina 'hibrid', predvsem pa le redko kdo ve, kakšne so prednosti tovrstnih vozil in kje vse se lahko pokažejo. Večina namreč meni, da gre za hudo kompleksna in draga vozila, ki so problematična tudi iz vidika vzdrževanja, čeprav je poleg zagotavljanja manjše porabe goriva in nasploh negativnega vpliva na ekologijo cenejše tudi vzdrževanje. Zaradi regeneracije zavorne energije manj trpijo zavore, tudi klasične sklopke zaradi neskončnostopenjskega menjalnika ni, vse to pa pomeni manjši strošek lastništva. Konec koncev tudi cena hibrida ni več višja od cene vozila z dizelskim agregatom, česar udeleženci skorajda niso mogli doumeti."
Malo več podatkov prosim... 4,1l/100km po avtocesti pri kakšni hitrosti? Zadnje dva dni sem šel dvakrat proti Jesenicam in ker se mi ni mudilo sem vozil 100km/h (tempomat) poraba dizla 3,4l/100km. Ko ga žgem proti morju hitrosti dosegajo tudi 170km/h,… ...prikaži več, povprečna hitrost Lj-Koper 129km/h poraba 6.0l/100km. Hibrid je primeren za tiste, ki radi dirkajo od semaforja do semaforja oz. veliko zavirajo. Če znaš voziti tekoče brez noge na zavori, brez pospeševanja v klance in podobne potratne tehnike vožnje je dizel še vedno cenejši. Če vzamem za primer sebe 30.000km letno prejšnji bencinar 1.6 16v 110ks povprečna poraba 7.3-8.3 l/100 in sedanji 1.5dci 106ks poraba 4.8-6l km je končna cena pri gorivu zelo velika. Bencin 2.854€ na leto, Dizel 1733€ na leto. Torej razlika 1120€ letno s tem, da je na dizlu 14km/h večja povprečna hitrost. Če bi vozil počasneje bi še povečal cenovno razliko.
Clia nebi imel, ker nimam rad kindar jajčk. Toda vsekakor si bi ga pa prej kupil, kot pa tegale hibrida.
S tistim tvojim Cliom si itak odpadek na cesti. Že zdavnaj bi te morali cestarji odvreči na odpad.