Slovenci smo že pregovorno "mahnjeni" na avtomobile. Kakšen vozni park imamo v resnici v primerjavi z ostalo Evropo? To razkriva najnovejša raziskava Eurostata, in sicer za leto 2016. Evropski statistični urad je podrobno preučil več kategorij, od števila avtomobilov na 1.000 prebivalcev do razmerja med dizelskimi in bencinskimi modeli. Prav tako jih je zanimalo, koliko vozil na alternativne pogone vozijo v posamezni državi, kako stare avtomobile vozimo ter celo, kako zmogljivi so motorji vozil.
Delež med bencinskimi in dizelskimi modeli je glede na članice EU in tudi države skupine Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki vključuje Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajn, zelo različen.
Pri Eurostatu so pridobili ustrezne podatke za 21 članic EU, pri 11 članicah beležijo večji odstotek bencinskih kot dizelskih vozil. Največji delež bencinskih modelov so imeli 2016 na Nizozemskem (79,6 %) sledijo Estonija (72,1 %), Malta (66,9 %), Finska (66,4 %), Danska (63,1 %), Ciper (62,9 %), Latvia (55,9 %), Nemčija (53,1%), Poljska (52,2 %), Velika Britanija (52,2 %) in Madžarska (51,3 %). Na drugi strani imajo druge države delež dizlov večji kot bencinskih motorjev, med njimi je tudi Slovenija. Največji delež so zabeležili na Hrvaškem, kar 77,2 %, sledijo Litva (71.8 %), Irska (70,3 %), Španija (58,2 %), Avstrija (57,4 %), Romunija (54,7 %), Belgija (52,3 %), Švedska (52,2 %), Francija (52 %) in Slovenija (50,2 %).
Največji odstotek vozil na alternativne pogone (hibridi, priključni hibridi, električni avtomobili, avtomobili na plin) ima Poljska (8,2%), sledi ji Italija, kjer pokupijo največ avtomobilov na plin v Evropi (7,9%). Med članicami EFTA pa je na vrhu Norveška, kjer je 16,9 odstotka avtomobilov na alternativni vir pogona. Na Madžarskem je delež (2,5%), Lihtenštajn ima 2,4%, Irska in Litva obe 2,2 %, delež v Nemčiji in na Švedskem je dva odstotka. V Sloveniji je ta delež manjši od dveh odstotkov.
Kljub rasti v zadnjih letih vozila na alternativne pogone, vključno s hibridnimi vozili, še vedno predstavljajo majhen delež v floti osebnih vozil v Evropi leta 2016. Delež ostaja majhen celo med novimi vozili.
Zato pa število avtomobilov skoraj povsod v zadnjih letih raste. Največje število avtomobilov glede na delež prebivalstva ima v EU Luksemburg (662 avtomobilov na 1.000 prebivalcev), sledijo Italija (625), Malta (615), Finska (604) in Ciper (595). V Avstriji imajo 550 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, kar je 19 avtomobilov več kot so statistiki zabeležili za Slovenijo, ki se uvršča v zgornjo polovico članic EU po številu avtomobilov. Povprečje v EU je 505 avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Največ avtomobilov na prebivalca imajo sicer v Lihtenštajnu, kar 773 avtomobilov. Za primerjavo, na Hrvaškem imajo zgolj 390 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, v Makedoniji pa 190.
Največ avtomobilov je bilo leta 2016 registriranih v Nemčiji (45 milijonov), sledijo Italija (37 milijonov) in Francija (32 milijonov). V Sloveniji je bilo leta 2016 registriranih 1.096.523 avtomobilov, zanimivo je, da imajo na Hrvaškem, ki šteje štiri milijone prebivalcev, okoli 400 avtomobilov več v Sloveniji.
Največji prirastek pri številu avtomobilov beležijo v Estoniji (17 odstotkov), s 16 odstotno rastjo sledita Slovaška in Poljska.
Manjši motorji so v večini držav bolj pogosti kot srednje veliki in veliki motorji, ki poganjajo avtomobile. Na Malti kar polovico vseh avtomobilov poganjajo majhni bencinski motorji, največji delež motorjev po prostornini večji od dveh litrov imajo v Estoniji ( 12 %) na Finskem (9 odstotkov), če prištejemo še članice EFTE pa je prvi Lihtenštajn (17 odstotkov), v Švici pa kar 13 odstotkov vozil poganjajo veliki motorji.
Velika večina majhnih avtomobilov v Evropi je opremljena z majhnimi bencinskimi motorji. Srednje veliki motorji po prostornini so v večjem deležu dizelski. Za Slovenijo so podatki v kategoriji bencinskih motorjev razkrili, da je bilo leta 2016 registrianih 380.221 vozil (34,7 odstotka) z motorjem manjšim od 1,4 litra prostornine, 192.182 vozil (17,5 odstotka) z motorjem velikosti od 1,4- do 2,0-litra in 11.437 vozil (1,0 odstotka) z motorjem prostornine večjim od dveh litrov. Pri dizelskih motorjih je bilo leta 2016 registrianih 18.171 vozil (1,7 odstotka) z motorjem manjšim od 1,4 litra prostornine, 413.971 vozil (37,8 odstotka) z motorjem velikosti od 1,4- do 2,0-litra in 68.517 vozil (6,2 odstotka) z motorjem prostornine večje od dveh litrov.
Najstarejše avtomobile vozijo na Poljskem, kjer je bila leta 2016 povprečna starost več kot 20 let. Na Poljskem je tako kar tretjina vseh registriranih avtomobilov starejša od 20 let, prvači Estonija (27,6%), ki ji sledijo Malta (22,8 %) in Finska (22,5 %). Največ vozil mlajših od dveh let imajo na Irskem (24,6 odstotka), sledijo Danska (23,3 odstoka), Luksemburg (23,1 odstoka) in Belgija (21,1 odstoka). V Sloveniji je delež vozil starejših od 20 let manj kot 5 odstotkov, novejših od dveh let je med 7 in 8 odstotkov. Največji delež vozil v Sloveniji sodi v starostno kategorijo med 10 in 20 let.
To je statistika. kaj pa realnost?? povprečen revež v sloveniji nima nove avto in se vozi v stari kanti. Ponavadi delata partnerja vsak na drugem koncu tako da sta prisiljena imeti dva avta, avtobus ne pride v poštev sploh če… ...prikaži več moraš po otroka v šolo.