Imate 34.500 evrov, ki bi jih vložili v udobno in močno limuzino. Čemu bi dali prednost – najnaprednejši tehniki ali športnemu videzu? Čim manjši porabi ali vsesplošnemu razvajanju?
Prav zanimivo je bilo ob bok postaviti cenovno skoraj identično umeščeni Peugeotovi limuzinski zastavonoši, hibridno 508, ki jo poganja kombinacija dizelskega 2,0-litrskega motorja in elektromotorja, ter primerljivo močno GT-izpeljanko z 2,2-litrskim dizlom.
Kakovost visokega leska
V primeru zadnjega smo dobili tisto, kar smo pričakovali. Premijska in v veliki meri serijska opremljenost, ki ji lahko očitamo le manko naprednih varnostnih pomagal, se je zelo dobro zlivala s privlačno zunanjo podobo z napetimi mišicami in trapezoidnima izpušnima cevema. Zelo kakovostna in prostorna je notranjost, stikala z izjemo tistih, ki so nagnetene na velikem volanskem obroču, premišljena in prijetna za uporabo. A še kako prav bi prišel kakšen prostorček za drobir več, denimo za brezstični ključ. Tudi pri lažjem upravljanju infotainmenta, zlasti navigacije, so še precejšnje rezerve.
HUD zaslon pred voznikom ni napačna zadeva, saj je prek njega enostavno spremljati hitrost in slediti navodilom navigacije, uporabno zna biti tudi pomagalo za iskanje dovolj velikega parkirnega mesta. Doplačljivi sedeži so se izkazali z vsestranskim udobjem, masaža na daljših poteh omogoča, da iz avtomobila izstopimo spočiti.
Hibrid je bil v primerjavi z GT-jem bolj zadržan, manj nastopaški. Škoda, da po vzoru (precej dražjega) hibridnega karavana RXH nima LED-“krempljev”, ki bi ga že na daleč naredile posebnega. Da lahko ponudi enako raven udobja kot serijski GT, je treba kar nekaj časa izbirati s seznama dodatne opreme, zato brata tudi hitro prekosi s ceno. Precej kompromisa je pri prtljažniku, saj je zaradi umestitve baterij zmanjšan na le 335 litrov, kar zelo omeji družinsko uporabnost.
Multipraktičen pogon
Kombinacija 2,0-litrskega dizla in elektromotorja v hybrid4 je odlična tako za bliskovite starte in avtoceste kot za polžjo vožnjo skozi mestno gnečo. Kombinirana poraba je dobra, a spet ne fantastična, saj smo jo z GT presegali za le liter in pol.
Velika pomanjkljivost hibrida je robotiziran menjalnik, ki je počasen in deluje v sunkih, najsi prestavljamo sami prek obvolanskih ročic ali pa delo prepustimo avtomatiki. V tem pogledu se klasični (in serijski) avtomatik v GT izkaže za povsem kompetentnega tudi nemškim izdelkom.
GT je namenjeno posebno vpetje podvozja, kar se pozna v ovinkih, ki jih je sposoben napasti zelo samozavestno, morajo pa potniki prenašati nekoliko več udarcev prek neravnin. Pri hibridu se v zavojih pozna 200 kilogramov večja in drugače razporejena masa, zato je zadek nemirnejši.
Ima pa hibrid prednost v 4x4 pogonu, ki v slabih vremenskih razmerah pride kar prav, a deluje le do hitrosti okoli 130 km/h.
Stroški proti zmogljivostim
Tehtanje pod črto ni enostavno. Precej več čustev, pa tudi uporabnosti premore GT. Hibrid je na drugi strani skoraj enako zmogljiv, nekoliko varčnejši in bolj primeren za mestne vožnje. Glede na izpuste je za tretjino boljši, kar se pozna pri dajatvah, njegovo vzdrževanje je tudi cenejše, saj so stroški servisev nižji.
