19. septembra bo Slovenija ujela razviti svet

RTV Slovenija se kot nosilec projekta pripravlja na pričetek obatovanja omrežja prizemne digitalne radiodifuzije T-DAB+, znanega tudi z imenom digitalni radio (komercialna kratica DAB ali DAB+). Nacionalna RTV hiša je bila namreč na razpisu lani jeseni kot edini ponudnik izbrana s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Na RTV so za zurnal24.si pojasnili, da je te dni oprema za omrežje večinoma v montaži, a hkrati še čakajo na nekatere naročene dele. Vseeno pričakujejo, da bo celotno omrežje uradno pričelo delovati 19. septembra, posamezni oddajniki pa bodo testno priključeni že prej. 

"Prvo omrežje bodo sestavljali oddajniki na sedmih lokacijah, in sicer na Nanosu, Krimu, Krvavcu, Plešivcu, Pohorju, Tinjanu in Trdinovem vrhu. Omrežjem bo dosegalo 73 odstotkov slovenskih gospodinjstev in pokrivalo 89 odstotkov avtocest in hitrih cest. Nadaljnje širitve omrežja pa bodo odvisne predvsem od uveljavitve nove tehnologije pri poslušalcih in izdajateljih programov," pravijo pri nacionalni medijski hiši.

To so imena pionirjev med slovenskimi radijskimi postajami 

Za začetek bodo lahko uporabniki, ki že imajo radijski sprejemnik s tehnologijo DAB, v digitalnem signalu zagotovo spremljali 1. program Radia Slovenija, Val 202, 3. Program Radia Slovenija – program Ars in Radio Si. Prostora pa je še za do 10 komercialnih radijskih programov, so povedali na RTV Slovenija.

Zainteresirane radijske postaje so se morale prijaviti na razpis Akosa za podelitev dovoljenj za oddajanje. Ravno včeraj so postaje prejele odločbe Akosa. Po naših informacijah le ena izmed desetih postaj ni ustrezala razpisnim pogojem, tako da bodo v DAB+ tehniki v prihodnjih mesecih pričele oddajati tudi naslednje radijske postaje: Radio1, Radio2, Radio3 (nekdanji Europa 95), Antena (vsi štirje radii spadajo v mreži Infonet Lea Oblaka), dalje A-Radio, Radio Center, Narodni radio (novinec, ki spada pod okrilje Centra), Radio Ognjišče in Rock radio. 

Vsaka komercialna postaja bo sicer morala z RTV še skleniti pogodbo o gostovanju v multipleksu, šele nato jo bodo lahko poslušalci zaslišali na DAB sprejemniku. Lastnik radijske mreže Infonet Leo Oblak je za zurnal24.si povedal, da je mesečni strošek za sodelovanje v multipleksu med 1.600 in 2.000 evrov. Na RTV pa so nam pojasnili, da je cena odvisna od števila enot kapacitete, ki jih posamezna radijska postaja najame. "Število najetih enot vpliva na kvaliteto in pokrivanje. Okvirna cena za stereo prenos bo mesečno 1.000 evrov in več."

Oblak vidi v digitalnem radiu velike prednosti, med drugim je navedel večjo pokritost radijskega signala s poudarkom na cestnem omrežju ter nižje stroške obratovanja. 

Ogromno prednosti za postaje in poslušalce ...

Če se je Slovenija dolgo otepala DAB (oziroma modernejše DAB+) tehnologije, je to danes postala nuja oziroma nam je pričela teči voda v grlo, saj se je zgodil zastoj v razvoju. Na voljo ni namreč nobene frekvence več za prizemno oddajanje radijski postaj, kar pomeni, da danes sicer lahko ustanovite radijsko postajo, a zanjo ne boste pridobili frekvence in boste obsojeni kvečjemu na oddajanje prek spleta. Ali pa morate kupiti radijsko postajo, ki dovoljenje že ima.

DAB+ tehnologija pa omogoča, da znotraj nekega frekvenčnega pasu namesto ene oddaja več radijskih postaj. RTV-jev multipleks bo, kot navedeno, omogočal delovanje do 10 postaj, če bo interesentov med radijskimi postajami v bodoče več, pa bodo verjetno sledili postopki za vzpostavljanje omrežij dodatnih multipleksov. 

Prednost DAB+ radia je tudi boljši signal, ki je manj dovzeten za različne interference, tudi manj moči (elektrike) je potrebno za delovanje takšnih oddajnikov, kar ni zanemarljiv podatek pri preračunavanju stroškov.

Radijskim postajam, ki se bodo priključile, avtomatsko omogoča pokritost omenjenih 73 odstotkov slovenskih gospodinjstev in 89 odstotkov avtocest in hitrih cest, medtem ko morajo v klasični FM strukturi za širjenje radijskega signala izven svoje regije skrbeti same, zato se signal lahko hitro porazgubi - povedano drugače, vse komercialne radijske postaje bodo z DAB+ tehnologijo na nek način razširile delovanje na nacionalni nivo, po vsej državi pa bodo tudi poenotene njihove frekvence, zato ne bo več potrebno iskati frekvenc za isto postajo, ko se bomo zapeljali v drug kraj.

DAB+ bo precej razširil tudi uporabnost podatkov, ki jih bodo lahko hkrati z zvočnim signalom oddajale postaje - v avtomobilu bo tako mogoče prek prikazovalnikov radijske naprave spremljati podrobnejše podatke o trenutnem programu, pa denimo tudi pisne informacije o vremenu in prometu, če jih bo postaja zagotavljala.

... a manjkajo sprejemniki

Trenutno največja težava DAB+ signala v Sloveniji bo, da bo tehnologija delovala, a bo le malo poslušalcev imelo potrebne radijske sprejemnike, ki zmorejo prek antene sprejemati tudi novi tip signala. Klasični FM sprejemnik je namreč neuporaben.

Številni novi avtomobili imajo, vsaj pri boljših doplačljivih infotainment sistemih, DAB sprejemnik že vključen, ostajajo tudi rešitve s poprodajnega trga v obliki DAB+ priključkov. Za spremljanje DAB+ signala doma bo prav tako potrebno kupiti novo napravo. Zaradi tega si lahko torej roke manejo tudi trgovci s tovrstno opremo.

Pričakovati gre, da bo odslej DAB+ radio v Sloveniji, kot je že ponekod v tujini (Velika Britanija, Nemčija ...) postal v novih avtov del serijske opreme in da bo v nekaj letih po priljubljenosti vsaj pri voznikih pričel resno konkurirati klasičnemu FM signalu.

Primer Švice, od katerega se lahko učimo

A za pravi preboj bo potrebnega še precej več. K temu nakazujejo podatki iz vse več držav, ki nameravjo v nekaj letih povsem nadomestiti FM tehnologijo. Prav te dni se je v to skupino uvrstila Švica, kjer so napovedali, da bodo do leta 2024 popolnoma izključili FM oddajnike iz omrežja.

V Švici so DAB signal pričeli oddajati leta 1999, DAB+ pa leta 2008. Danes je več kot polovica (53 odstotkov) časa, ki ga v Švici namenjajo poslušanju radia, opravljenega prek digitalnega radia. V avtomobilih je ta odstotek sicer nižji, 30-odstoten.

Še posebej naklonjena DAB+ tehnologiji je populacija, mlajša od 50 let, v populaciji pod 35 leti pa digitalnemu radiu ostro konkurenco dela tudi poslušanje internetnega radia, kažejo podatki švicarske državne delovne skupine za digitalizacijo DigMig. Vsekakor pa v Švici občutno upada poslušanje FM frekvenc. Slovo od kratice FM so že napovedovali tudi na Norveškem, Veliki Britaniji ...

A iz primera Švice in drugih se lahko naučimo še nečesa - če bo želela Slovenija resnično zaobjeti DAB+ tehnologijo in koristiti njene prednosti, bo potrebnega še veliko angažmaja s strani države oziroma njenih institucij. Nujne bodo pravilne in tudi pogumne poteze radijskih postaj, nenazadnje pa bo za premik v glavah državljanov potrebna tudi jasna časovnica, do kdaj bo Slovenija ukinila FM.

andrej.leban@zurnal24.si