Če ne naberete dovolj velike hitrosti, izberite manjše zlo

Vključevanje na vozni pas velja za enega najbolj nevarnih manevrov vožnje po avtocesti. Kljub temu, da v avtošolah na ta del vožnje dajejo velik poudarek, v praksi vse prevečkrat opažamo nevarne vozniške napake.

Statistično je vožnja po avtocesti najbolj varna, obstajajo pa tudi izjeme, na primer vključevanje na vozni pas. Gre za razmeroma zahteven vozniški manever, ki zahteva popolno predanost in ne dovoljuje "mencanja". Na pospeševalnem pasu je treba nabrati enako hitrost kot jo imajo vozila na avtocesti in preprosto zamenjati pas. Brez ustavljanja!

Andrej Leban

Vsi pospeševalni pasovi niso enaki, eni so krajši, drugi peljejo v klanec, promet na njih je lahko zgoščen, pred vami tovornjak ... Če k temu prištejemo še različno zmogljive avtomobile (včasih pa tudi njihove voznike), je jasno, da se čisto vsakemu lahko zgodi, da na pospeševalnem pasu ne razvije dovolj velike hitrosti za varno vključevanje na vozni pas.

Najslabše, kar lahko v tistem trenutku storite, je, da avtomobil ustavite ob zaključku pospeševalnega pasu. S tem boste na cesti, kjer avtomobili vozijo s hitrostjo preko 100 km/h postali nevarna ovira.

Inštruktor varne vožnje Anže Jereb pravi, da sta največji napaki voznikov ustavljanje na pospeševalnem pasu in menjava pasu s premajhno hitrostjo. "Če vozniku ne uspe doseči primerne hitrosti na pasu za pospeševanje, ta naj bo vsaj 80 km/h, potem je manjše zlo, da vožnjo nadaljuje po odstavnem pasu. To je zagotovo manj nevarno kot vstop na vozni pas s hitrostjo 50 km/h ali celo manj," je še dodal.

Njegovo mnenje podpira tudi zakon, ki sicer prepoveduje vožnjo po odstavnem pasu, a dopušča določene izjeme. Kot pravijo na policiji, je to dovoljeno: "Če se zgodi, da se voznik ni uspel pravočasno vključiti na prometni pas avtoceste (na primer gost promet), vendar le toliko časa, kot je nujno za varno vključitev na prometni pas avtoceste. Vožnja po odstavnem pasu je po določbi enajstega odstavka 30. člena ZPrCP sicer prepovedana, vendar je v izjemnih primerih bistveno manj tvegana kot ustavitev na koncu pospeševalnega pasu."

Andrej Leban

Ključna je tudi varnostna razdalja

Pri DARS-u poudarjajo, da je tudi za proces vključevanja na avtocesto izjemno pomembno upoštevanje varnostne razdalje. Takole pravijo: "Če ni varnostne razdalje, se vozila s priključka (na avtocesto vstopajo na pospeševalnem pasu) ne morejo (nimajo možnosti) ustrezno vključiti v vožnjo po avtocesti, zato pride do zaviranja, nekaj vozil le zniža hitrost (dva do tri), četrto ali peto vozilo pa se fizično ustavi. In te ustavitve povzročajo verižno reakcijo in pride do zaustavitve. Če bi bile razdalje ustrezne in hitrosti nižje, bi promet potekal, sicer počasneje, ne bi se pa ustavil."

Vozniški bonton poskrbi za ostalo

Napisana pravila so osnova, vozniška splošna inteligenca pa nekaj povsem drugega. In najbolje je, ko ti dve področji sodelujeta. Na primer v zgoščenem prometu, ko so razdalje med vozili nekoliko manjše, je jasno, da se vozilo s pospeševalnega pasu težje vključi v hiter avtocestni promet. Zato je prav, da tisti, ki so že na avtocesti ustvarijo dovolj prostora zanj. To storijo tako, da malenkost prilagodijo hitrost vožnje ali pa z umikanjem na levi pas.

K temu prav tako spada proces zapuščanja avtoceste, kjer nekateri vozniki tudi delajo napake. Ravno nasprotno kot pri prehitri menjavi pasu pri pospeševanju (s premajhno hitrostjo), se nekateri na izvozni pas pomaknejo prepozno, oziroma začnejo zavirati, ko so še na voznem pasu. Zaviralni pas je namenjen točno temu, kot izdaja že njegovo ime, zato je najbolj varno, da se nanj pomaknemo takoj na začetku in nato začnemo zavirati. Z zaviranjem na voznem pasu pa lahko občutno oviramo potek prometa in s tem dodamo svoj delež k nastajanju zastojev.

dezurni@zurnal24.si