"Težko je napovedati, v kakšnem času bi bilo mogoče projekte e-mobilnosti v celoti uresničiti. Nanje vpliva veliko dejavnikov, od sprememb zakonodaje do dodatnega razvoja tehnologij in ekonomike," razmišljajo na mariborski občini. O e-mobilnosti so ta teden v Mariboru govorili na posebnem srečanju in ugotovili, da je nujno ne zamuditi priložnosti, ki se odpirajo.
Svetovna proizvodnja električnih vozil bo namreč letos dosegla skoraj 90-odstotno rast. To pa je že podatek, ki narekuje razmislek "za pospešitev postavitve polnilne infrastrukture ter da to uredimo tako v energetski kot prostorski zakonodaji," pravi Bojan Kumer z ministrstva za infrastrukturo. In glede na možnosti pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov energije Slovenija zagotovo ima velik potencial.
Seveda pa je ključ za razvoj ne samo v zmogljivejših baterijah, temveč tudi v polnilnih postajah: tako visoko zmogljivih na glavnih prometnicah kot tistih v stanovanjskih naseljih. "Nima smisla, če želimo rezervoar zamenjati z baterijami, če želimo dizel zamenjati z elektromotorjem in še naprej ob 6. uri zjutraj stati v vrsti za službo," opozarja Djordje Žebeljan iz Holdinga Slovenskih elektrarn. Treba je napisati smiselno zgodbo, saj polnilne postaje ne smejo postati le nadomestek sedanjih bencinskih črpalk.
V Mariboru ob javnih cestah delujeta le dve polnilnici na Smetanovi ulici. "A težava je v prodaji električne energije, ki je po zakonodaji občine še ne smejo tržiti. Tu je vloga države najpomembnejša. Občine lahko polnilne postaje postavljajo na lastne stroške in za vso porabljeno energijo tudi plačajo. Zaenkrat projekte izvajamo zgolj promocijsko," še dodajajo na občini.
