Študija tudi navaja, da se bo glede na dogajanje na področju avtomobilskih infozabavnih sistemov v naslednjih treh letih skoraj vsak voznik srečal s takšno ali drugačno vrsto govornega upravljanja. Ugotavlja tudi, da takšnim sistemom v marsikaterem primeru še precej manjka do prave prijaznosti uporabniku in da jih proizvajalci bolj cenijo, kot pa bi jih morali glede na izkušnje uporabnikov.
Po vsem svetu trenutno govorne sisteme v avtomobilih uporablja okoli 49 odstotkov uporabnikov, delež pa naj bi v prihodnjih treh letih narasel na 73 odstotkov. Študija je pokazala, da 77 odstotkov vprašanih govorne ukaze trenutno uporablja predvsem za upravljanje predvajalnika glasbe in navigacijska naprave, kar naj bi se v prihodnjih treh letih povečalo na 85 odstotkov.
49 odstotkov jih z govornimi ukazi rezervira servisna termine, 45 odstotkov pa jih naroča storitve, kakršne so dostava potrebščin in podobno. 95 odstotkov vprašanih tudi meni, da bodo v prihodnjih treh letih govorne asistente gotovo uporabljali za pridobivanje informacij, več kot polovica pa tudi, da jih bodo uporabljali redno.
Vsakdana ne bo brez govornih vmesnikov
Kot pravijo pri Capgemini, si avtomobilskega vsakdana ne bo več mogoče predstavljati brez govornih asistentov, saj bodo postali integralni del dojemanja uporabniške izkušnje avtomobila in pomemben element prometne varnosti.
Avtomobilska industrija bi morala v govornih asistentih videti strateško prednost pri pridobivanju kupcev. Vendar pa jim to očitno ne gre tako dobro, saj se je izkazalo, da se govorni asistenti le 28 odstotkom voznikov zdijo odlični, 59 odstotkov pa jih sicer ocenjuje kot zadovoljive, vendar tudi menijo, da bi se lahko v marsikaterem pogledu še izboljšali. Večinoma tudi menijo, da bi morali govorne asistente v avtomobilu in stanovanju bolje povezati med seboj, izboljšave pa vidijo tudi v učinkovitejšem posredovanju povratnih informacij, naročanju mobilnih storitev in naročanju servisnih storitev za avtomobile.
Pomembno je varovanje podatkov
Pomembno vlogo igra tudi varovanje podatkov. Polovica uporabnikov govornim asistentom ne bi zaupala osebnih podatkov, 49 odstotkov pa jih meni, da so vsiljivi in da od njih zahtevajo preveč osebnih podatkov. Po drugi strani bi 73 odstotkov vprašanih govorne asistente priporočilo prijateljem in sorodnikom, 65 odstotkov jim zaupa bolj kot pa tradicionalnim storitvam, 58 odstotkov pa bi se naročilo še na dodatne storitve, ki bi jih ponudili proizvajalci.
37 odstotkov uporabnikov po vsem svetu bi bilo za učinkovito storitev govornih asistentov pripravljenih plačevati tudi nadomestilo za uporabo, kar velja predvsem za mlajše voznike, saj starejšim to ne pomeni toliko. Tudi 72 odstotkov managerjev v govornih sistemih vidi pomemben prodajni faktor. 81 odstotkov jih meni, da bi asistenčni sistemi morali spremljati tudi osebne in nakupovalne preference voznikov, jasno pa je, da uporabniki niso enako navdušeni nad tem, saj se jih z avtomobilskimi managerji strinja le 59 odstotkov.
