Seveda tedaj, ko je to razumno, varno in navsezadnje tudi dovoljeno. Zato ni slabo, da poznamo osnove terenske vožnje oziroma vožnje po zelo slabi cesti, predvsem ko je ta zasnežena ali je stik s podlago iz takšnih ali drugačnih razlogov zmanjšan.
Kako pomemben segment so SUV-ji, pove podatek, da so v Sloveniji lansko leto samo v segmentu C-SUV (gre za športne terence v najbolj množičnem spodnjem srednjem razredu) prodali 10.600 vozil. To predstavlja kar 24 odstotkov trga osebnih vozil. In njihov delež le še narašča.
Na AMZS centru varne vožnje na Vranskem so se zato odločili, da bodo poleg ostalih programov organizirali tudi celodnevni tečaj vožnje SUV-jev, kjer vozniki v varnem okolju poligona s pomočjo izkušenih inštruktorjev lahko ugotovijo, ali svoj avtomobil podcenjujejo ali precenjujejo ali pa morda zmore več, kot bi od njega pričakovali. Pa tudi, kaj je pomembno za varno vožnjo SUV-ja. Ni pa tečaj vožnje SUV-ja namenjen uku prave vožnje po terenu, saj so temu namenjeni tečaji vožnje terenskih vozil.
Ni le za parkiranje na pločniku
Kaj je bil razlog, da so se v AMZS centru varne vožnje odločili, da bodo organizirali tečaj za vožnjo SUV-jev? Inštruktor varne vožnje Damijan Kreže pravi: "V zadnjem času je več kot petdeset odstotkov prodanih avtomobilov SUV-jev. Vemo, da jih ljudje kupujejo predvsem zaradi višjega sedenja in prednosti, ki jih to prinaša. Opažamo pa tudi, da vozniki pogosto ne vedo, kaj jim SUV oziroma športni terenec poleg običajne vožnje še omogoča. Kaj še lahko dodatno z njim naredijo. Malo v šali malo pa zares se rad pošalim, da po tečaju ljudje ugotovijo, da SUV res ni samo za parkiranje na pločniku, ampak je sposoben še nekaj več."
Kreže nadaljuje: "To se je danes tudi pokazalo na tečaju, ko je bil eden od tečajnikov zelo navdušen, saj je odkril dodatne funkcije svojega avtomobila. Ljudem hočemo torej pokazati, da je njihov SUV sposoben tudi malo zapeljati s ceste. Seveda pa po tečaju dejansko ne moremo razmišljati, da bomo s svojim športnim terencem vozili kjerkoli, ker to navsezadnje ni dovoljeno. Z njimi si lahko precej dovolimo, saj so ti avtomobili malo višji in malo težji, ljudje jih uporabljajo za vožnjo prikolic ... Bodimo pa odkriti, da so zato ekološko bolj oporečni. Na tečaju zato na različne načine spoznamo lastnosti športnih terencev, njihove vozne programe ter prednosti štirikolesnega pogona, kje jih lahko uporabimo in kje imajo ali nimajo prednosti."
Na poligon za tečaj vožnje SUV-jev smo se podali z BMW-jem X5 xDrive40d. Veliki športni terenec je opremljen z 2.993-kubičnim turbodizelskim šestvaljnikom, ki razvija moč 250 kilovatov (oziroma 340 'konjev') in navor 700 njutonmetrov, moč pa se na kolesa prenaša preko osemstopenjskega samodejnega menjalnika ter štirikolesnega pogona xDrive. Velikega cestnega terenca, ki razvije največjo hitrost 245 kilometrov in 100 kilometrov na uro doseže v 5,5 sekunde, potnikom pa ponuja tudi visoko potovalno udobje, si ravno ne predstavljamo na grobem terenu, vendar pa je v resnici tudi sposoben »plezalec«.
Čeprav je njegov štirikolesni pogon popolnoma avtomatiziran, saj lahko voznik dodatno vključi le program za bolj nadzorovan oprijem koles ter program za nadzorovan spust HDC (ta hitrost med spustom učinkovito zadržuje med 3 in 15 kilometri na uro, hitrost pa nastavi voznik), je premagovanje slabe podlage zelo učinkovito. Najhujšega terena se sicer ne bo lotil, gotovo pa pride zelo daleč, kar pri BMW-ju radi demonstrirajo tudi s svojimi šolami razmeroma zahtevne terenske vožnje.
Kot vsak tečaj vožnje, se je tudi tečaj vožnje športnih terencev začel v učilnici, kjer smo spoznali ne le osnove terenske vožnje ampak tudi zadeve, ki so pomembne za varno vožnjo nasploh. Tudi na terenu so namreč za varnost pomembni štirje elementi: predvidevanje in prepoznavanje nevarnosti, njeno preprečevanje in reševanje situacije, ki je zašla predaleč.
Poleg tega bi moral vsakdo, preden se odpravi v promet, vedeti nekaj o manevrih izogibanja in o tem, kakšna je razlika med običajnim zaviranjem in zaviranjem v sili. Prav tako pa tudi o pomenu zavorne razdalje ter ustreznih gum in tlaka v njih, od katerega je odvisna dejanska stična površina med tekalno površino gume in podlage. Ta je seveda optimalna le, če je v gumah pravilni tlak.
V učilnici v primeru tečaja za vožnjo športnih terencev spoznate tudi osnove terenske vožnje, seveda v okviru tistega, kar je z njimi mogoče, saj večina športnih terencev navsezadnje sploh nima štirikolesnega pogona. Večinoma pa imajo takšne in drugačne elektronske pripomočke za zahtevno vožnjo, ki jih je dobro poznati, saj je od tega odvisno delovanje avtomobila na terenu. In ti so lahko zelo učinkoviti.
Cestni del
Najpomembnejši del tečaja so seveda praktične vaje na poligonu varne vožnje. Kot nekoga, ki sem pričakoval, da bomo s športnimi terenci večino učnega dne pač preživeli na terenu, sem bil kar malce presenečen, da sta dobri dve tretjini tečaja potekali po urejenih površinah. Šele v zadnji tretjini se tečajniki dejansko preskusijo v vožnji po grobem terenu. Damijan Kreže pravi: "Že v osnovi smo se odločili, da bo prvi del tečaja sestavljali povsem cestni manevri. Lastniki športnih terencev se namreč v 90 do 95 odstotkih primerov vozijo po urejenih cestah, zato moramo vaditi predvsem ta del. Na drugem delu tečaja pa je več terena. Mislimo, da je takšna kombinacija vaj še najboljša, da ljudje vidijo, česa je njihov avtomobil sposoben v vseh pogojih."
BMW-jev štirikolesni pogon, s katerim je lahko opremljena večina njegovih modelov, se imenuje xDrive. Gre za stalni štirikolesni pogon AWD, pri katerem se moč v normalnih razmerah med prednjo in zadnjo premo razporeja v razmerju 40:60. Ko pa tipala sistema za nadzor stabilnosti DSC zaznajo zdrs določenega kolesa, se lahko moč motorja bolj preusmerja na sprednji ali zadnji kolesi ali na posamezna kolesa, da se poveča oprijem in avtomobil ostane stabilen. Veliko drugih štirikolesnih sistemov regulira hidravlika, pri BMW-ju pa uporabljajo elektronsko upravljano večlamelno sklopko, ki je lažja in lahko hitreje prevaja več moči. V skrajnih primerih lahko vseh 100 odstotkov moči motorja v vsega 0,1 sekunde preusmeri na prednjo ali zadnjo premo.
Teoretičnemu delu v učilnici torej sledijo vožnje na poligonu, kjer se je izmenjalo kar nekaj vaj. Pri slalomu denimo tečajniki spoznajo, kako njihov avtomobil reagira na spremembe smeri, na slalomu na kombinaciji mokrega asfalta in površine, premazane z drsno snovjo, se na varen način spozna, kaj prinesejo nenadne spremembe podlage, med vijuganjem na drsni površini pa lahko tečajniki spoznajo, kaj se zgodi, če so pregrobi s plinom ali volanom in kaj je treba storiti, da se avtomobil umiri in sledi voznikovim ukazom. To velja tudi za vožnjo v ovinek, kot tudi za umirjanje avtomobila na drsni plošči, ki simulira izgubo stika zadnjih koles s podlago, ali pa vožnjo skozi vodne ovire, ko mora voznik avtomobil hkrati voditi skozi proste vrzeli in z njim ravnati tako, da sledi njegovim ukazom.
Posebno poglavje pa je zaviranje. Na poligonu smo namreč preskusili zaviranje na mokri drsni podlagi, ki simulira strjen sneg, torej zagotavlja zelo malo oprijema, prav tako pa tudi zaviranje na mokrem asfaltu in kombinaciji različnih podlag. Verjetno ni treba povedati, da je razlika v zavorni razdalji velika, spoznate pa tudi, zakaj je potreben ABS.
Eden od pomembnih elementov varnosti je vzdrževanje pravilne varnostne razdalje, za katero se nas med vožnjo večina večinoma ne zmeni. Saj poznate pravilo dveh sekund, po kateri je ena sekunda potrebna, da na nevarno situacijo reagiramo, ena pa za dejansko zaviranje? V tem pogledu smo opravili zelo nazorno vajo. Po vzporednem pasu smo na razdalji približno enega avtomobila, toliko smo pogosto oddaljeni od vozila pred seboj, vozili za inštruktorjem. in ko je ta zaviral, smo morali ustaviti tudi mi.
Kaj se je zgodilo? Vsi smo padli na izpitu. Niti enkrat se namreč ni nikomur uspelo pravočasno ustaviti, torej bi nujno prišlo do naleta, v zadnjem primeru pa smo inštruktorja prehiteli celo za nekaj dolžin avtomobila, torej bi bila nezgoda v tem primeru zelo huda. Zakaj se je to zgodilo? Inštruktor je zaviral tako, kot se zavira v sili, ostali pa smo zavirali manj intenzivno. Pravilo dveh sekund torej ni iz trte zvito in bi se ga predvsem pri visokih hitrostih morali zares držati.
Ste sploh vedeli, da obstajata dve vrsti zaviranja? V več kot 99 odstotkih situacij poteka "navadno« zaviranje", ko avtomobil zavira predvsem s prednjima kolesoma. Drugo pa je zaviranje v sili, s katerim poskušamo avtomobilu čim bolj zmanjšati zavorno razdaljo, se pravi, da se čim prej ustavimo. To pomeni, da z nogo močno udarimo na zavorni pedal in se nanj opremo. Avtomobil se v tem primeru posede in zavorno silo skoraj enakomerno razporedi med vsemi štirimi kolesi, zato se tudi hitro ustavi.
Vožnja po terenu
Ko smo opravili vaje v manevrih cestne vožnje, je bil čas za odhod na teren. Tega v primeru tečaja za vožnjo športnih terencev predstavljajo predvsem dva strma klanca in "kamelje grbe", zelo razgiban teren iz betonskih jam. Inštruktor je ob tem opozoril, da smo imeli srečo, saj je bil tisti dan na terenu sneg, ki je še malo otežil vaje, Sicer se morajo pri vajah bolj zanašati na poligon z mokro travo in blatom.
Ali veste, kaj pomenijo izrazi "vstopni kot", "izstopni kot" in "prelomni kot"? Prvi pomeni kot, pod katerim avtomobil zapelje v klanec, drugi pomeni kot, pod katerim avtomobil zapusti klanec, tretji pa je kot, pod katerim se klanec na vrhu zravna oziroma spusti. Prva dva moramo poznati, da po podlagi ne podrsamo s previsoma, drugega pa, da po tleh ne podrsamo z dnom avtomobila. V praksi seveda kotov ne bomo merili, saj nas večina niti ne ve, v kako strm klanec lahko z avtomobilom zapeljemo.
V praksi bomo pred vzponom ali spustom pač stopili iz avtomobila, si ogledali teren in se odločili, če je nadaljevanje vožnje varno. In šele potem se bomo lotili vožnje. Če pa imamo sovoznika, bo to delo opravil on. Pešačenje je pomemben del vožnje po terenu. In še nekaj je dobro vedeti. Vstopi ali izstopni kot lahko z vožnjo vstran tudi nekoliko povečamo in tako zapeljemo tudi v strmejši klanec, kot pa, če bi se ga lotili čelno.
Sicer pa velja, da je med vožnjo po terenu treba voziti počasi ter previdno ravnati s plinom, volanom in zavorami. Med počasno vožnjo bodo namreč pogonska kolesa pozneje zgubila stik s podlago, v klanec bo avtomobil laže zlezel, med spustom pa ne bo zdrsnil, in tudi časa za reakcije v primeru težav bo dovolj. Če se zadeve lotimo s hitro in zaletavo vožnjo, pa bomo najverjetneje poškodovali avtomobil.
Zmorejo več od pričakovanj
In to velja tudi za vožnjo po grbah. To je bil del tečaja, ki je verjetno tečajnike najbolj skrbel, saj se večina še nikoli ni srečala s čim podobnim in svojega športnega terenca sama od sebe niti ne bi odpeljala tja. Na tako grobem terenu, kot ga predstavljajo betonske grbe, namreč lahko podlago s tlemi občasno izgubijo ne le eno, ampak celo dve kolesi. In v tem primeru je potrebno poskrbeti, da bomo avtomobil premaknili s pomočjo koles, ki so ostala v stiku s podlago.
Seveda tudi tu velja, da je treba hiteti počasi, dobro pa je izkoristiti tudi elektronske in druge pripomočke, s katerimi je opremljen avtomobil. Na poligonu se je namreč izkazalo, da so, čeprav za marsikaterega ne bi rekel, da je zares sposoben voziti po slabi podlagi, z vožnjo zgledno opravili prav vsi športni terenci. Poleg tega pa imajo dno vsi dovolj oddaljeno od tal, da z njim niso podrsali ob podlago.
Da njihovi avtomobili zmorejo več, kot bi od njih pričakovali, so ugotavljali tudi tečajniki. Vasja Povše iz Braslovč pravi, da se je za tečaj odločil, ker je pred pol leta kupil suzuki vitaro in jo želi čim bolj izkoristiti. Ukvarja se s turnim smučanjem in avtomobil rabi, da lahko tudi po snegu pride do oddaljenega izhodišča. Preskusiti je hotel tudi vse funkcionalnosti avtomobila. Všeč mu je bila predvsem zadnja proga z luknjami, sploh, ker je bil na njej sneg. Doda, da se mu je zdela prva vožnja kar težka, ker se še nikoli ni znašel v takšni situaciji, nazadnje pa jo je prevozil brez težav. Videl je, da avto res sam vse naredi. Samo malo dodaš plin in se zadeva izpelje.
Ta opažanja potrjuje tudi inštruktor Damjan Kreže: "V začetku se velikokrat zgodi, da gredo ljudje na poligon celo malce prestrašeni, saj ne vedo, kaj lahko s svojim avtomobilom naredijo in kaj ne. Opažamo, da jih je strah, ko gredo prečit grbine in jame in se kolesa zavrtijo v prazno. Na koncu pa vidijo, da je avto sposoben marsičesa in da z zmernim pretiravanjem lahko negotovo situacijo na terenu celo rešijo brez kakršnegakoli problema. Ugotovijo tudi, da z zaletom ne bodo ničesar naredili, ampak je boljši recept za uspeh vožnja s hitrostjo pešca."
Beboti, ki niti peš ne znajo hodit v "poslabšanih razmerah", tudi 8x8 ne pomaga..