CVT je kratica za besedno zvezo, ki bi jo lahko iz angleščine prevedli kot " kontinuirano variabilni menjalniki", bolj pogosto pa za takšen menjalnik uporabljamo izraz brezstopenjski menjalnik ali neskončnostopenjski menjalnik, kar bolj točno opiše njegovo naravo, saj dejansko ni mogoče prešteti njegovih prestavnih razmerij.
Menjalniki CVT so v svetu tehnike sicer znani že več kot stoletje, saj so jih izumili že leta 1886, vendar se v avtomobilizmu v Evropi do nedavnega niso preveč uveljavili, ampak so ostali predvsem domena industrije. Enega prvih evropskih so pred dobrega pol stoletja uporabili v nemškem avtomobilu DKW hobby, pozneje pa so jih vgrajevali tudi v nizozemski DAF 66 in njegova "švedska" naslednika volva 66 in 343. Z brezstopenjskimi menjalniki so bili pogosteje opremljeni mopedi in skuterji, precej domači pa so v ZDA, na Japonskem in v nekaterih drugih državah.
Jedro menjalnika CVT sta dve jermenici med katerima je napet jekleni jermen.
Danes so menjalniki CVT, predvsem po zaslugi novih materialov, hidravličnih sistemov in nadzorne elektronike, tudi v Evropi že precej pogosti, ugoden življenjski prostor pa so našli tudi v hibridnih pogonih, kjer njihove slabosti izravna elektromotor.
Uresničitev tehničnih sanj
Delovanje menjalnika CVT je pravzaprav uresničitev sanj za tehnike, ki morajo delovanje motorja z notranjim izgorevanjem čimbolj približati dokaj ozkemu območju največjega izkoristka. Menjalnik CVT deluje tako, da spreminja razmerje med dvema jermenicama, med katerima je napet kovinski jermen. Ležišča za jermen na jermenicah imajo obliko črke V. Prostor med dvema stranema jermenice se lahko oži ali širi. Ker se jermen glede na vozne razmere giblje na različni razdalji od osi jermenice, se na ta način spreminja razmerje med obema jermenicama.
Sistem deluje precej podobno, kot pri menjalnikih na kolesih, s to razliko, da se pri menjalniku CVT vse dogaja brezstopenjsko. Zaradi tega motor teoretično vedno deluje z optimalnima navorom in močjo. S tem se mu poveča izkoristek, posledično pa tudi gospodarnost. Tudi razmerje med najvišjo in najnižjo prestavo je lahko veliko večje, kot pri konvencionalnih samodejnih menjalnikih.
V delovanje posegajo mikroprocesorji
Delovanje sodobnih menjalnikov CVT upravljajo tudi zmogljivi mikroprocesorji, ki so vgrajeni v same menjalnike in s pomočjo številnih tipal izračunavajo trenutno hitrost avtomobila in dejanski navor motorja, ki se preko gredi prenaša v menjalnik. Na osnovi izračunov potem izberejo najbolj primerno prestavno razmerje. Upoštevajo tudi obremenitev avtomobila, vožnjo navzgor ali navzdol, pospeške ter voznikov individualni slog vožnje in menjalniku določijo najbolj ustrezni režim delovanja.
Nekateri sodobni menjalniki CVT so opremljeni še z pomožnimi planetnimi gonili, ki pripomorejo k še večjemu razmerju med najmanjšim in največjim prestavnim razmerjem.
Avtomobil s takšnim menjalnikom pospešuje in ustavlja povsem brez prekinitev. Ker ni "emisijskih sunkov", ki jih v drugih menjalnikih povzročijo menjavanja prestav, se zmanjšajo tudi izpusti škodljivih plinov. Ker menjalnik motorju tudi na avtocestah zagotavlja delovanje pri razmeroma nizkih vrtljajih in z optimalnim izkoristkom, je manjša tudi poraba goriva.
Uporabnost v hibridih
Menjalniki CVT so se precej uveljavili tudi v hibridnih avtomobilih, kjer pripomorejo k gladkemu in predvidljivemu pospeševanju ter boljšim pospeškom in enakomernosti vožnje v nižjih vrtljajih. Zaradi manj sunkovitega upočasnjevanja, je lahko bolj učinkovito tudi regenerativno zaviranje. Ker je najnižje prestavno razmerje običajno veliko nižje od prve prestave konvencionalnega menjalnika, je lahko živahnejše tudi speljevanje.
Pri Toyotinem hibridu ni tako. Je kar planetno gonilo in je še bolj robustna zadeva.