Prve avtomobile so sicer izumili v Nemčiji, javnih garaž pa so se domisli v posvojeni domovini avtomobilizma Veliki Britaniji. Za najstarejšo javno garažo velja parkirna garaža na naslovu Denman Street 6 v bližini trga Picadilly Circus v Londonu, ki jo je maja 1901, torej pred 120 leti, odprlo londonsko podjetje City & Suburban Electric Carriage Company.
Prva javna garaža je bila precej drugačna od teh, ki jih množično uporabljamo danes, saj jo je britansko združenje za varno parkiranje Safer Parking Scheme uredilo v sedmih etažah s skoraj 1.800 kvadratnimi metri skupnih površin, na katerih so lahko parkirali 100 avtomobilov, ki jih je na etaže prevažalo električno dvigalo.
Prve javne garaže oziroma parkirne hiše so bile seveda namenjene bogatim lastnikom dragih vozil, zato so v njih zanje poskrbeli postreščki, ki so jih med daljšimi postanki lahko tudi očistili in popravili malenkosti. V tridesetih letih je nastala tudi prva podzemna garaža, ki so se je tudi domislili v Londonu. Seveda so se javne garaže zaradi svoje uporabnosti razširile tudi v druge evropske države, v Nemčijo denimo okrog leta 1920, pravi razcvet pa so doživele šele z razmahom individualnega avtomobilizma po drugi svetovni vojni.
V Ljubljani v šestdesetih letih
Tudi v Sloveniji so lastniki avtomobilov že precej zgodaj razpravljali o koristnosti javnih garaž, o čemer lahko beremo zapise tudi v reviji Auto, glasilu ljubljanske in mariborske sekcije tedanjega Avtomobilskega kluba Kraljevine Jugoslavije, vendar so prvo javno garažo v Ljubljani pod današnjim Trgom republike pred parlamentom zgradili šele v šestdesetih letih. Kmalu sta ji sledili tedaj znamenita a danes malo pozabljena okrogla garažna hiša TGH-48 na Ambroževem trgu in parkirna hiša Kompas na Miklošičevi cesti.
Če so garažne hiše v začetku še odražale nekaj domiselnosti njihovih graditeljev, so z razmahom v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postale brezdušne betonske zgradbe, ki niso le uničevale mestne krajine ampak tudi njihov ugled pri ljudeh. Upokojeni profesor za geografijo Jürgen Hasse je garaže zato nekoč imenoval kar »priženjene otroke arhitekture«, ki so nujni a niso nujno tudi ljubljeni.
Spremenjen odnos
Dolgo časa je veljalo in ponekod še velja mnenje, da bodo parkirne hiše rešile težave s parkiranjem v mestih in prinašale denar njihovim upravljavcem, vendar se ta odnos v zadnjem času spreminja, saj mnoga mesta avtomobile deloma ali pa skoraj v celoti potiskajo z ulic v mestnih središčih. Namesto njih si prizadevajo za izboljšanje javnega prometa in gradnjo izključnih con za pešce in kolesarje.
Kaj bi to lahko pomenilo za že obstoječe javne garaže? Iz mestnih središč gotovo ne bodo izginile, se pa spreminja njihova vloga. Primer preobrazbe bi lahko bila neka garažna hiša v Kölnu. Ker njenih 450 parkirnih mest že dolgo ni bilo povsem izkoriščenih, je njen upravljavec v obdobju 2014-2017 z nje odstranil dve zgornji nadstropji s parkirnimi mesti za 200 avtomobilov in ju nadomestil s tremi nadstropji stanovanj. Po drugi strani bi se javne garaže za začasno parkiranje avtomobilov lahko spremenile v garaže za dolgoročno parkiranje avtomobilov stanovalcev bližnjih mestnih četrti, iz katerih bodo mestne oblasti obcestna parkirna mesta odstranila na račun površin za pešce.
