Na izrednem srečanju so se sestali odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, strokovni direktorji slovenskih bolnišnic in Glavni odbor Slovenskega zdravniškega društva. S strani Ministrstva za zdravje so namreč dobili naročene projekcije za delo bolnišnic v času umika soglasji zdravnikov za delo preko zakonskih omejitev. "Število umikov soglasij se spreminja, prihajajo dodatni preklici kot tudi posamezni umiki preklicev. Ugotavlja se, da so zdravniki v več zavodih opravljali prekomerno delo brez podpisanih soglasij in bi tako lahko praktično takoj prenehali opravljati delo, ki presega 40+8 ur," so sporočili po koncu sestanka. 

"Ugotavljamo, da so praktično vse bolnišnice življenjsko odvisne od pogodbenih specialistov iz drugih zdravstvenih zavodov in svojih zaposlenih, ki s svojim delom preko 40-urnega delovnega tednika omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo izvajanju nujne medicinske pomoči in pogodbenim letnim obveznostim bolnišnic do plana ZZZS," pravi Boštjan Kersnič, predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo, in dodaja, da "velika večina zdravnikov ne dela pri drugem delodajalcu izven javnega zdravstva, temveč z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV) v lastni bolnišnici."

Foto: Anže Petkovšek stavka zdravnikov

Težave za regijske bolnišnice

Napovedani umiki soglasij za nadurno delo zdravnikov bodo ogrozili neprekinjeno zdravstveno varstvo. "V regijskih bolnišnicah bo ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja, kar se bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo," napoveduje Kersnič.

V praksi to pomeni, da se bodo nenujne elektivne dejavnosti najprej deloma zmanjšale, nato pa postopno ugašale. Zdravniki bodo namreč predodeljeni v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. "Posledično to lahko pomeni premik pacientov tako v urgentne službe kot v obe terciarni bolnišnici, ki nista v tolikšni meri odvisni od zunanjih zdravnikov. Pričakuje se domino efekt zmanjševanja storitev po bolnišnicah. Kakovost storitev bo padla, zaradi pomanjkanja osebja se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice," opiše možne scenarije. 

Foto: Anže Petkovšek Zdravniki

Bodo še podali soglasje?

Kersnič opozarja še na eno stvar. Skrbi ga, koliko zdravnikov, ki so umaknili soglasje, bo po zaključku stavke še pripravljenih podati soglasje za več kot 40+8 oziroma neprekinjeno delo 16 ur. "Večina zdravnikov dežurstev ne jemlje kot možnost dodatnega (nekonkurenčnega) prihodka, temveč kot neljubo obremenitev. Ostali bodo na evropski direktivi o delovnem tedniku, ki velja od 2020 dalje, kar bo paraliziralo javno zdravstvo. Sedaj preživi zahvaljujoč nadurnem delu zdravnic in zdravnikov v javnem zdravstvu," pojasnjuje.

Oglasili so se tudi zobozdravniki pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki želijo preprečiti odtekanje denarja slovenskih zavarovancev v tujino. Kaj predlagajo in kaj odgovarja ZZZS, preberite tukaj.

"Na podlagi navedenega ugotavljamo, da ni mogoče pripraviti naročenega načrta za delo v napovednih pogojih dela," zaključek sestanka povzame Kersnič. Od ministrstva za zdravje pričakujejo navodila, kako nadomestiti izpadle programe, saj glede na obstoječe kadre ne bo mogoče načrtovati varne rešitve za prebivalce Slovenije. Pozivajo tudi k vložitvi vseh naporov v končanje stavke.

dezurni@styria-media.si