V zadnjih letih se pri nas stopnjuje tudi nasilje v zdravstvu, spomnimo samo na tragična dogodka v Izoli in v Ljubljani.

Avgusta leta 2016 jo je v izolski bolnišnici skupil zdravnik, urolog. Bolnik, ki je vanj uperil pištolo, ni bil zadovoljen z zdravljenjem. V dogodku sta umrla še policist in storilec.

Leta 2007 je v ZD Metelkova umrla mlada stomatologinja. Po pričevanju medicinske sestre je pacient nenadoma odpel bundo ter izza pasu potegnil lovski nož. Čeprav so jo kolegi poskušali oživljati, je zobozdravnica izkrvavela v nekaj minutah. Sicer so zaposleni ZD Ljubljana že več let pred tem opozarjali, da so varnostne razmere predvsem v dežurnih ambulanti slabe, zdravniki pa da so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, predvsem verbalnega in psihičnega nasilja kar kaže, to nadaljuje tudi danes.

Aprila 2016 smo poročali tudi o poskusu uboja v piranskem zdravstvenem domu, ko se je duševni bolnik spravil na medicinsko sestro, izvlekel je nož  in jo kar 22-krat zabodel oziroma porezal po obrazu, nadlahteh, zapestjih in golenih.

Slovenija Sestro zabodel tudi v bližini očesa

Foto: Zdravniška zbornica Slovenije "9 od 10 zdravnikov je že bilo žrtev ali priča nasilju v svojem delovnem okolju," je rezultat dveh presečnih raziskav, ki ju je izvedla Zdravniška zbornica Slovenije med zdravniki v letih 2007 in 2018.

Zaskrbljujoči rezultati ankete

Kot najpogostejši povod za izbruh nasilja nad njimi so zdravniki navajali predolgo čakanje v čakalnici ( 69,9 %), sledijo psihični vzroki na strani povzročitelja (49,4 %) ter neupravičena zahteva po napotitvi ( 36%).

Izsledki ankete še kažejo, da zgolj 9 odstotkov anketiranih zdravnikov in 26 zobozdravnikov še ni bilo izpostavljenih nasilju na delovnem mestu. Najpogostejši povzročitelji nasilja so bili pacienti in svojci, veliko pa je bilo nasilja tudi s strani sodelavcev.

Foto: Zdravniška zbornica Slovenije

Nova oblika kaznivega dejanja

Ker ima zdravstveno osebje, enako kot ostali zaposleni, pravico do varnega, stabilnega in urejenega delovnega okolja, so na ZZS danes predstavili ključne zakonske spremembe za zaščito zdravstvenega osebja. "Želimo si, da bi tudi naša država, podobno kot sosednja Hrvaška, v kazenski zakonik vnesla novo obliko kaznivega dejanja, to je nasilje proti zdravstvenim delavcem. S tem bi dala jasen znak vsem, ki nasilje izvajajo, da jih bo doletel kazenski pregon, zdravstvenim delavcem pa, da je nasilne dogodke vredno prijavljati organom pregona. Do takrat pa se lahko zanašamo predvsem nase, na svoje stanovske organizacije. Pomembno je, da o nasilju ne molčimo več, da ga prepoznavamo in ustrezno obravnavamo," je na tiskovni konferenci povedala predsednica ZZZS  Zdenka Čebašek - Travnik.

Nasilje se da preprečiti

Na zbornici so v ta namen ustanovili posebno delovno skupino za zaščito zdravnikov pred nasiljem in že pripravili priporočila za preprečevanje nasilnih incidentov. Zdravnikom je na voljo tudi obrazec za prijavo nasilja. "V tem okolju se srečujemo z bolniki, ki so prizadeti, zaskrbljeni, prestrašeni in nekateri tudi vedenjsko spremenjeni, zato so stresne situacije in izbruhi nasilja pogosti. Izkušnje nas učijo, da je mogoče nasilje v zdravstvenem okolju pravočasno prepoznati in preprečiti," je dodala družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, vodja delovne skupine Ne dopuščamo nasilja pri ZZS.

"Nasilju so najbolj izpostavljeni zaposleni na urgenci ter psihiatriji in zdravniki pri samostojnem delu na terenu."

Zdravniki bi lahko odklonili zdravljenje nasilnim osebam

Sicer so na zbornici pripravili predloge sprememb, ki bi omogočile odklonitev zdravljenja nasilnim osebam oziroma prekinitev izbire osebnega zdravnika, do katerega je pacient nasilen, denarno sankcioniranje nasilnih pacientov, delodajalcem pa bi zakon naložil vzpostavitev tehničnih rešitev za zaščito zdravstvenih delavcev.

dezurni@zurnal24.si