Svetovni dan piva so začeli praznovati pred desetimi v kalifornijskem mestu Santa Cruz v Združenih državah. Dan, ki je namenjen vsem ljubiteljem piva, pivovarjem, hmeljarjem in lastnikom pivnic, se praznuje vsaki prvi avgustovski petek v letu in to na šestih celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih.

Kdaj smo ga začeli praznovati pri nas?

V Sloveniji smo ta dan začeli praznovati lani. S pomočjo krovne organizacije Združenja slovenskih pivovarn lani so ga lani prvič  organizirano  praznovali v ljubljanskem mestnem središču. Sicer se je združenje od lani člansko močno okrepilo in šteje že 26 članov, od tega je 22 pivovarn.

Kje boste lahko obeležili ta svetovni dan?   

"Praznovanj po Sloveniji bo nedvomno veliko. Velja omeniti, da bodo Mednarodni dan piva tradicionalno obeležili v Pivnici Union v Ljubljani, kamor vabijo na brezplačno pivo ,ki si ga bodo obiskovalci lahko natočili kar sami. Poleg tega pa bodo praznovali tudi v Laškem, zibelki slovenskega modernega pivovarstva, kjer Klub Ljubiteljev Laškega Piva prav na ta dan praznuje 30 let svojega neprekinjenega delovanja," je povedala  Alenka Lesjak, generalna sekretarka Združenja slovenskih pivovarn.

Pivo je eden najlepših darov narave. Uživajmo ga odgovorno, sporočajo slovenski pivovarji.

Od kdaj ga poznamo v Sloveniji?

Pivo ostaja najbolj priljubljena in razširjena nizko-alkoholna pijača na svetu, stara več tisoč let, saj so jo poznali še stari Egipčani. V Sloveniji imamo prve pisne dokaze o varjenju piva v dokumentih Noticia Bonorum de Lonca iz leta 1160. 

Koliko ga popijemo v Sloveniji?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji popijemo največ piva med vsemi alkoholnimi pijačami. V letu 2015 je vsak prebivalec v povprečju popil 97,6 litra te, najbolj priljubljene pijače pri nas. 

Kje se popije več piva kot v Sloveniji, kje manj?

Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev v Evropski uniji popijejo Čehi v povprečju na leto za 86 % več piva kot Slovenci, Italijani in Francozi ga popijejo za 60 % manj, Hrvati in Finci pa približno prav toliko.

Kaj pa cene piva?

Po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs) se je v desetih letih pivo precej podražilo - skoraj za polovico: "Če smo lani kupili v Sloveniji en liter svetlega piva v trgovini na drobno (torej za domačo rabo), smo zanj plačali 1,98 EUR. Cena piva se je v desetih letih zvišala za 42,4 odtotka", so zapisali.

Trgovina na drobno v Sloveniji je v letu 2015 ustvarila s prodajo piva 153 milijonov EUR prihodka.

Katera je vodilna proizvajalka piva v EU?

Po podatkih Surs-a od članic EU proizvede največ piva Nemčija: "Čeprav Slovenci popijemo v povprečju precej piva, pa Slovenija ne sodi med največje proizvajalke piva med državami članicami EU, ampak je celo med zadnjimi na lestvici, pred Estonijo, Latvijo, Ciprom, Luksemburgom in Malto."

Kako ga proizvajamo pri nas?

Večji del doma proizvedenega piva tudi porabimo doma; kar ostane, se proda v gostinskih lokalih, hotelih, restavracijah in trgovinah. V Sloveniji je veliko predvsem manjših pivovarn – butičnih, nomadskih, gostilniških in drugih  Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev je v letu 2015 delovalo v Sloveniji 55 pivovarn; za 32 od teh je bila proizvodnja piva glavna dejavnost - več kot tretjina teh je bila v osrednjeslovenski statistični regiji.   

Kaj pa uvoz in izvoz?

Slovenija je pri pivu predvsem izvozno usmerjena, saj več piva izvozi v druge države, kot ga od tam uvozi.  V letu 2016 ga je izvozila za 35,8 milijona EUR, od tega za 25,9 milijona EUR v države članice EU (največ v Italijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo), za 9,9 milijona EUR pa v države nečlanice EU (največ v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in Kitajsko).  

Uvozila pa ga je za 32,1 milijona EUR, od tega za 31,6 milijona EUR iz držav članic EU (največ iz Avstrije, Italije in Hrvaške), za 0,5 milijona EUR pa iz držav nečlanic EU (največ iz Srbije).  

Je Slovenija res ena večjih pridelovalk hmelja v svetu?

S pivovarstvom je zelo povezano tudi hmeljarstvo, saj je hmelj poleg vode, slada in kvasovk ena osnovnih surovin v pivovarstvu. Tudi hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Slovenija se po letni pridelavi hmelja uvršča med večje svetovne pridelovalke hmelja, saj pridela približno 2–3 % celotnega svetovnega pridelka hmelja in prideluje več kot 17 različnih vrst hmelja; med temi prevladujejo sorte Aurora, Savinjski golding, Celeia in Bobek.  

V Sloveniji smo v letu 2016 po začasnih podatkih Sursa pridelali na 1.485 hektarjih površine 2.478 ton hmelja, kar je za 20 % več kot v letu pred tem: "Tudi pri proizvodnji hmelja je Slovenija predvsem izvozno usmerjena, saj večino hmelja, ki ga pridelamo, izvozimo po svetu, le manjši delež pa ga prodamo pivovarjem in drugim na slovenskem trgu," navaja Surs.   

dezurni@zurnal24si.