Podatki kažejo, da se rodnost v Evropi počasi, a vztrajno niža. V Evropi je bilo leta 2021 rojenih 4,09 milijona otrok, kar je druga najnižja številka od leta 1960. Najmanj se jih je rodilo leta 2020, ko je na svet prijokalo 4,07 milijona otrok.

Enako kot v Evropi je tudi v Sloveniji moč opaziti trend upadanja rodnosti. Leta 2021 se je v Sloveniji tako rodilo 18.984 otrok, kar je malenkost več kot leta 2020. Za primerjavo, leta 2016 se je rodilo 20.345 otrok.

Foto: NIJZ Tabela rodnosti v Sloveniji Ob zavestni odločitvi, da oseba ne bo imela otrok, se pogosto poraja tudi vprašanje kontracepcije. In čeprav mnogi vseeno raje posežejo po začasnih oblikah kontracepcije, se nekateri odločijo tudi za trajno obliko načina preprečevanja nosečnosti, za ženske je to sterilizacija, za moške vazektomija. Vseeno odločitev za tovrstna posega ni preprosta, saj je potrebno zanju izpolnjevati določene pogoje, prav tako mora biti oseba dovolj stara.

Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11/77, 42/86 in Uradni list RS, št. 70/00 – ZZNPOB, v nadaljevanju zakon) v 6. do 16. členu določa, pod katerimi pogoji se lahko sterilizacija odobri. Zakon v 10. členu določa, da se sterilizacija ne sme opraviti osebi, ki še ni dopolnila 35 let, in osebi, ki je nerazsodna.

Poseg je zakonsko reguliran, saj gre za medicinski poseg, ki ima za posledico trajno preprečitev zanositve. "Ker gre za poseg s trajnimi posledicami, je potrebna premišljena odločitev. Zakon zato določa, da se sterilizacija lahko opravi samo na zahtevo osebe, ki naj bi bila sterilizirana," so pojasnili na NIJZ.

Z zakonom je tudi določeno, da se zahteva za sterilizacijo vloži pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Po zakonu se poseg odobri le razsodnim osebam, starejšim od 35 let, in le izjemoma mlajšim, kadar za to obstajajo zdravstveni razlogi.

Po določbah zakona se poseg opravi šele, ko poteče šest mesecev od odobritve, kar osebi nudi dodaten čas za premislek. Občasno se poseg opravi tudi prej, vendar le, kadar je ta potreben iz zdravstvenih razlogov.

"Postopek se po 35. letu načeloma brez težav odobri. Postopek naj bi se opravil po preteklih šestih mesecih, namen tega pa je, da ima ženska možnost odločitev prespati in premisliti," je povedala dr. Helena Ban Frangež, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo na UKC Ljubljana. Sama meje za tovrstni poseg ne vidi kot previsoke, saj se včasih zgodi, da pridejo na oddelek ženske v 40. letih, ki bi rade imele otroke z novim partnerjem.

Foto: Saša Despot Helena Ban Frangež, Sašo Drobnič Enakega mnenja je tudi ginekolog dr. Sašo Drobnič, ki trdi, da veliko težavo predstavlja komercialna medicina. "Imam eno anekdoto. Moški je pri rosnih 25 letih odšel v tujino in si dal narediti vazektomijo. Ko je postal starejši, je hotel imeti otroke in je hotel opraviti reverzibilno operacijo. Postavili so mu takšno ceno, da se mu je v glavi zavrtelo," je dejal. "Mladi fantje bodo hitro to naredili, potem ko pa bo čas za to, bo pa treba narediti reverzibilne posege. Tako je v komercialni medicini. Verjetno ni pametno zniževati te omejitve, danes se ljudje tako ali tako kasneje odločajo za otroke."

Kako poteka poseg?

"Sterilizacija je postopek, kjer trajno preprečujemo zanositve. Načeloma je to običajno kirurški oziroma laparoskopski postopek. Jajcevode lahko naredimo neprehodne in jih elektrokonguliramo. V zadnjem času pa se predvsem priporoča, da se jih kar odstrani," je razložila Ban Frangež ter dodala, da so številne raziskave pokazale, da odstranitev jajcevodov zmanjša pojavnost določenih vrst rakov jajčnika.

Do leta 2019 so opravljali histeroskopske sterilizacije, kjer so dali vsadke v jajcevode. Vendar se je izkazalo, da je to lahko boleče za ženske, vsadki pa so se lahko premaknili.

Pri moških se poseg v večini primerov opravlja v lokalni anesteziji. "Na sredini mošnje naredimo rez, skozi ta rez ujamemo oba semenovoda in ju prekinemo. Oba, levega in desnega. Z enim šivom nato zašijemo," je povedal dr. Drobnič. "Postopek je v ambulanti in traja približno 20 minut, Pacient nato odide domov na lastnih nogah, povemo mu pa, da naj kakšen dan ali dva počiva in naj se ne ukvarja s poskočnimi športi. Čez dva meseca mora priti nato na kontrolo, da vidimo, ali se je ta stvar obnesla, kakor smo si zamislili."

Vsak medicinski poseg lahko vodi v zaplete

Seveda pri vsakršnem medicinskem posegu lahko pride do zapletov, ki vedno nastopijo takrat, ko jih najmanj pričakuješ. "Pri moških je edini zaplet, ki smo ga imeli, hematomi, torej nastanek krvnih zbirkov v mošnji. Ko se mošnja poveča, postane občutljiva, boleča in pomodri. V takem primeru je potrebno pacienta pregledati in oceniti velikost hematoma. Po potrebi se ga tudi izprazni," je razložil dr. Drobnič. Kot je še dejal, je drugače, kadar je hematom manjši, takrat lahko pacienta pošljejo domov z analgetiki in morda z antibiotično zaščito. Drugih večjih zapletov ni, miri dr. Drobnič.

Foto: Saša Despot Helena Ban Frangež Medtem je poseg sterilizacije bolj zapleten, kar pomeni, da lahko pride tudi do več zapletov. "Pri ženski je sterilizacija laparoskopski poseg, ki ga opravimo v splošni anesteziji. Kakor pri vsaki laparoskopiji je vstopno mesto pri popku. Če želimo odstraniti tube, imamo še dve vstopni mesti nižje dol. Po laparoskopiji praviloma zadržimo žensko prvo noč pri nas na opazovanju, tako da gre običajno naslednji dan domov," je dejala dr. Ban Frangež. Pri tovrstnem posegu je prisotno tveganje vsake laparoskopije. "Po eni strani je tveganje z naslova anestezije same, po drugi strani pa vsak vstop v trebušno votlino z ovalnim drokarjem in tako naprej lahko v nekem majhnem odstotku prinese poškodbe žil ali poškodbe drugih sosednjih organov. V praksi se to zgodi v enem odstotku, še manj." 

Kot je dejala, na kliniki opravijo 1.200 posegov letno, vendar se ne spomni, kdaj je nazadnje prišlo do večjega zapleta. "Morda kdaj pride do kakšne krvavitve iz trebušne stene. Seveda prej premislimo, če gre za žensko, ki je prej imela več operacij v trebušni votlini. Morda se tako odločimo za drugo pot ali pa ji odsvetujemo poseg, saj občasno to ni izjemno nujen poseg. Če že prej ocenimo, da je tveganje veliko, se že prej pogovorimo o posegu." Sterilizacije iz zdravstvenih razlogov so precej redke, običajno so narejene, kadar ima ženska tri carske reze pred 35. letom. "To imamo za potencialno medicinsko indikacijo za prekinitev. Če vemo, da bo ženska imela tretji carski rez, lahko zaprosi za sterilizacijo, ki jo naredimo neposredno med posegom carskega reza."

Rahla rast tovrstnih posegov

Pri sterilizacijah ni moč opaziti kakšne posebne rasti tovrstnih posegov, medtem ko so posegi vazektomije rahlo pogostejši. "Pred tremi leti jih je bilo okoli 200, lani pa 250," je povedal dr. Drobnič. Kot je še dejal, lahko vidimo rahlo porast posegov, sam pa je mnenja, da jih bo še veliko več. V Ljubljani namreč oni opravijo 70 odstotkov vseh vazektomij. Reverzibilne posege opravljajo precej redko, je še izpostavil dr. Drobnič, morda vsako leto enega.

Foto: NIJZ Tabela opravljenih sterilizacij in vazektomij v Sloveniji

Oba posega se opravljata prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar pomeni, da poseg ne more ostati popolnoma anonimen. "Lahko ne povemo družinskim članom, vendar mora biti vse sistemsko urejeno in zabeleženo," je povedala dr. Ban Frangež.

Dr. Drobnič je izpostavil, da pri moških poseg lahko ostane skrit, vendar pri ženskah tako ne gre, saj mora po posegu ostati še v bolnišnici, prav tako je okrevanje težje. "Moški je tako popoldne po posegu že doma. Pri ženskah pa je to težava, še posebej pri populacijah, ki tovrstnih posegov ne dopuščajo," je dejal in dodal, da se velika težava poraja tudi pri tem, da ženske določene ginekološke posege skrivajo, saj jih njihova etična skupnost ne dovoljuje.

dezurni@styria-media.si