Zdravstveni dom Bežigrad danes zapuščata dva pediatra od treh, kar pomeni, da brez izbranega zdravnika ostaja 2500 otrok in mladostnikov ter dobrih 600 odraslih. Odhajata k zasebnikom, saj kot je dejala predstojnica ZD Ljubljana Anja Zidanšek, so v gospodarskih družbah "boljši pogoji dela in lažje se izposluje boljše plačilo." Na spletni strani zdravstvenega doma piše, da odhajata Tanja Javh in Niko Beseničar.

"Zavedamo se stiske otrok in mladostnikov v teh okoliščinah, hkrati pa je v naši enoti velik izziv za zaposlene, kako bomo delo organizirali v prihodnje," je dodala Zidanšek. Po njenem bo za te otroke in mladostnike poskrbela šolska zdravnica, ki ostaja v enoti Bežigrad in pediatri iz drugih enot, kar se tiče sistematskih pregledov, si bodo pomagali z upokojenimi zdravniki in specializanti pediatrije.

Gre za prvi odpovedi pediatrov letos. Nove pediatre intenzivno iščejo. "V teh tednih v bistvu čakamo na odgovor dveh zdravnic specialistk, če se bosta odločili zaposliti v naši enoti oziroma v Zdravstvenem domu Ljubljana," je še dejala predstojnica enote. V oktobru po njenih besedah načrtujejo tudi zaposlitev sobne zdravnice, ki ima nekaj izkušenj z delom v pediatrični ambulanti.

"Zavedamo se, da je v našem zdravstvenem domu polovica pediatrov starejših od 55 let, tako da v prihodnje, že v naslednjih dnevih, mesecih bomo težko nadomestili upokojitve starejših kolegov. Ta trenutek bi lahko zaposlili devet specialistov pediatrije," je povedala. 

Zidanšek je opozorila, da so težave v pediatriji na primarni ravni zdravstva prisotne že več let. V ljubljanski regiji raste število prebivalcev, hkrati pa upada interes zdravnikov za zaposlitev v ZD Ljubljana. Trenutno zaposlujejo 45 specialistov pediatrije, ki večinoma presegajo zahtevano število opredeljenih pacientov. Ta trenutek bi tako lahko zaposlili devet specialistov pediatrije.

"Stanje je pravzaprav posledica preteklih let, ko smo v našem zdravstvenem domu sprejeli in opredelili veliko otrok iz sosednjih občin," je povedala in pojasnila, da so se v sosednjih občinah s pomanjkanjem pediatrov soočali že pred ZD Ljubljana.

Težki pogoji dela

Pediatrinja v enoti ZD Ljubljana Moste-Polje Marija Burnik pa je dodala, da se v večjih mestih, kjer je v zdravstvenem domu oziroma enoti zaposlenih več pediatrov, odhodi do nedavnega tudi niso občutili, saj so jih nadomeščali zdravniki, ki so ostali.

V Ljubljani je, kot je pojasnila, problem tudi v težavnih pogojih dela v pediatrični nujni medicinski pomoči, kamor starši po pomoč pogosto pripeljejo tudi otroke, katerih zdravstveno stanje ne zahteva nujne obravnave. Prav tako zaradi starostne strukture tam dežura vse manj pediatrov. Zdravniku, ki je dopolnil 55 let, namreč praviloma ni treba opravljati dežurstva, je navedeno v zakonu o zdravniški službi.

Obravnave otrok so ob tem vse bolj kompleksne. V predšolskih ambulantah po besedah Burnik obravnavajo čedalje več otrok z motnjami v razvoju, čedalje več je tudi posebnih socialnih okoliščin, kar terja več časa. Pri šolajočih otrocih pa beležijo vse več kompleksnih obravnav zaradi težav in stisk na področju duševnega zdravja.

"Ob tem pa moram poudariti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mladostnike obravnava kot zelo zdravo populacijo, brez kakršnihkoli oziroma z zelo malo kompleksnimi težavami in posledično zdravnikom namenja zelo malo časa za obravnavo teh otrok," je opozorila.

Obremenjeni z administracijo

Zidanšek je poudarila, da so potrebne sistemske rešitve. Odločevalce je pozvala, da jih čim prej implementirajo. Kot sistemski ukrep je izpostavila večje povezovanje med primarno in sekundarno ravnjo zdravstva. "Zlasti v smeri, da bi nam lahko specializanti pediatrije več pomagali," je dodala.

Burnik pa se je zavzela za zmanjšanje administrativnih obremenitev. "Včasih imamo občutek, da se polovico ambulantnega časa ukvarjamo s pacienti, polovico pa s papirji," je opozorila. Prav tako je predlagala sistemsko ureditev otroške urgence tako na ravni območja Ljubljane kot na ravni države."

dezurni@styria-media.si