Vlada je ob potrditvi akcijskega načrta pristojnim resorjem naložila, naj ga res izvajajo in o tem poročajo medresorski delovni skupini. Strategijo je sicer vlada sprejela že konec leta 2011.

Podlaga za sprejetje strategije je bila Parmska deklaracija iz leta 2010, ki je države pristopnice obvezala k upoštevanju dogovora, da mora biti varovanje zdravja otrok pred škodljivimi dejavniki okolja sestavni del javnozdravstvene in okoljske politike vsake države, je pojasnila Marjeta Recek z ministrstva za zdravje.

Zmanjševanje problema poškodb

Akcijski načrt je razdeljen na štiri poglavja. Ta so zagotavljanje zdravja prebivalcev z izboljšanjem dostopa do varne pitne vode ter ustreznega ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, zmanjševanje problema poškodb in debelosti preko varnega okolja, telesne dejavnosti in zdrave prehrane, preprečevanje bolezni z izboljšanjem kakovosti zraka zunaj in v zaprtih prostorih ter preprečevanje bolezni zaradi kemičnih, bioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja, je izpostavila Reckova.

Na področju pitne vode so se osredotočili na osveščanje ljudi, da ima država dobro pitno vodo. Med drugim pa bo prenovljen pravilnik o kopalnih vodah v kopališčih in bazenih.

Manj soli in sladkorja

"Na področju debelosti je tik pred sprejetjem nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje in se bodo v prihodnjem desetletju izvajali ukrepi iz tega programa," pravi Reckova. Želeli bi izboljšati prehranjevalne navade otrok in izboljšali dostop do bolj zdravih izbir. To vključuje tudi spremembe receptur v živilski industriji, da bi vsebovale manj soli in sladkorja. Velik poudarek dajejo tudi spodbujanju telesne aktivnosti.

Kar se tiče poškodb pri otrocih in mladostnikih se bodo usmerili predvsem v nadgradnjo ukrepov za varnost v cestnem prometu, osredotočili pa se bodo tudi na osveščanje o nevarnosti zadušitev otrok, o zastrupitvah in opeklinah. Spodbujati nameravajo tudi trajnostno mobilnost, med drugim širjenje mreže kolesarskih poti, dodaja Reckova.

anja.scuka@zurnal24.si