Nalagajo se na stene žil, ovirajo delovanje srca, krivijo pa jih tudi za pojav nekaterih vrst raka, to so transmaščobe, ki jih bomo končno omejili tudi v Sloveniji. Dolgo je trajalo, na ministrstvu za zdravje pa sedaj obljubljajo, da se bo to zgodilo že v kratkem, tudi zaradi ugotovitev, da jih uporablja kar tretjina naših slaščičarn in pekarn. 

Da bi ugotovili izpostavljenost prebivalstva transmaščobam in dokazali, da je v Sloveniji teh živil še vedno preveč, so v letošnjem letu začeli izvajati triletni državni raziskovalni projekt "Transmaščobe v živilih."

Na Inštititu za nutricionistiko so danes predstavili prve, delne rezultate omenjene raziskave, ki dokazujejo, da zakonsko ureditev tega področja še kako potrebujemo. Po besedah Cirile Hlastan Ribič z nacionalnega inštituta za javno zdravje, vnos transmaščob pri splošni populaciji sicer ni tako kritičen, so pa zelo izpostavljene določene skupine prebivalcev, tisti, ki pogosteje posegajo po teh živilih, uživajo hitro prehrano, oziroma se prehranjujejo pri ponudnikih, ki za pripravo jedi uporabljajo maščobe slabše kakovosti, ki so tudi cenejše.

Potreba po zaščiti prebivalcev

Ker je potrebno zaščititi tudi prebivalce, ki pogosteje uživajo takšna živila, Slovenija vendarle pripravlja predpis za njihovo omejitev, po vzoru Danske, Avstrije, Madžarske in Latvije, ki so vsebnost transmaščob že zakonsko omejile:  

"Ker takšen predpis presega standarde, uveljavljene na ravni Evropske unije, ga je potrebno notificirati pri Evropski komisiji. V nasprotnem primeru bi namreč veljal le za živila, proizvedena v Sloveniji, ne pa tudi za živila iz drugih držav, ki po doslej zbranih podatkih predstavljajo pomemben vir transmaščob. Prav na osnovi rezultatov projekta »Transmaščobe v živilih« o razpoložljivost transmaščob v živilih ter ocene tveganja za zdravje prebivalstva bo Slovenija lahko uveljavila omejitev za vsa živila, tudi za tista, ki prihajajo na naš trg iz drugih držav", je vzroke, zakaj tovrstnega predpisa nismo dobili že prej, pojasnila Marjeta Recek z ministrstva za zdravje. 

Prve so bile na vrsti margarine

Foto: Zveza potrošnikov Slovenije margarine Raziskovalci so najprej pod drobnogled vzeli margarine, ki so v preteklosti veljale za največji vir transmaščob in so bistveno cenejše in dostopnejše od masla. 

 "Osredotočili smo se tako na margarine, ki so potrošnikom naprodaj v trgovinah, kot na trde rastlinske maščobe, ki se prodajajo v veleprodaji, za nadaljnjo proizvodnjo živil. Rezultati so pokazali, da margarine v maloprodaji (na trgovskih policah) v Sloveniji transmaščob praktično ne vsebujejo. Nasprotno smo znatne količine transmaščob našli v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne. Takšne maščobe se prodajajo na debelo v veleprodaji, zaradi česar sicer niso dostopne potrošnikom neposredno v trgovinah, kljub temu pa lahko ogrožajo zdravje ljudi, saj se uporabljajo kot sestavina v drugih živilih," je pojasnil dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Uporablja jih kar tretjina pekarn in slaščičarn

V okviru raziskave so preverjali tudi, kakšne trde rastlinske maščobe v Sloveniji uporabljajo slaščičarne in pekarne nosilci živilske dejavnosti. Vzorčenje je izvedla inšpekcijska služba pod okriljem Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je obiskala 34 nosilcev živilske dejavnosti, predvsem pekarne in slaščičarne.

Krepko nad dopustno mejo

Foto: Shutterstock slaščice Ugotovil so, da je 38 odstotkov vseh trdih rastlinskih maščob, ki so bile najdene v obratih, vsebovala več kot dva odstotka transmaščobnih rastlin ozrioma več, kot je dopustna meja na Danskem in v drugih državah. Kot smo slišali na novinarski konferenci, obrati zato niso v prekršku, saj jim zakonodaja tega ne omejuje: "Tovrstne maščobe so povsem legalno naprodaj na trgu, vzorci pa so bili tudi ustrezno označeni," je dodal Pravst.

Pravst zato svetuje, da se predpakiranim in nepredpakiranim živilom, ki bi lahko vsebovala delno hidrogenirane maščobne kisline, enostavno izognemo. Priporočil je, da prebiramo sezname sestavin na živilih, predvsem njihovo hranilno vrednost. Potrošniki naj izbirajo izdelke z manj nasičenimi maščobami, z manj sladkorja, soli ter z več vlakninami, je dodal Pravst.

vanda.levstik@zurnal24.si