"Stres je normalen del vsakega življenja. Včasih ima koristen učinek. Stres te lahko motivira, da napreduješ na delovnem mestu ali pa da pretečeš še zadnji kilometer tekaške dirke," nam je pojasnila raziskovalka na INV, visokošolska učiteljica na Univerzi na Primorskem in soustanoviteljica Akademije Panta Rei dr. Sara Brezigar. 

Stres postane po njenih izkušnjah težava takrat, ko se z njim ne znaš soočiti in ni več občasni pojav, temveč dolgoročno stanje. Takrat izjemno negativno vpliva na življenje posameznika, tako v službi, kot tudi na njegovo družino in nenazadnje tudi na zdravje. "Večkrat izira iz nekega občutka nemoči, iz občutka, da nimaš nadzora nad pomembnimi vidiki svojega življenja. Da si žrtev okoliščin," dodaja.

70 do 80 odstotkov vseh obiskov bolnikov pri zdravniku je zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Najpogostejše napake delodajalcev

Sara pojasnjuje, da ima lahko stres več vzrokov in je le peščica izmed njih je v domeni delodajalcev. Če je nekdo v službi nesrečen ali mu ta predstavlja preveliko breme in odgovornost, potem mora po njeni oceni ukreniti nekaj sam. Lahko se denimo dogovori za ustreznejše delovne mesto ali poišče drugo službo.

"Najpogosteje delodajalci povečujejo stres pri zaposlenih z napakami, ki jih počnejo pri vodenju. Sem sodi vse od nedefiniranih delovnih nalog, nejasnih pričakovanj, nepotrebne neenakomerne razporeditve dela, pomanjkanje povratnih informacij o opravljenem delu in podobno," našteva.

Nekatera živila delujejo kot močni spodbujevalci in so zato neposreden vzrok stresa. Kratkoročno so to “prijetna” poživila, ki pa nam sčasoma zelo škodijo: kofein, alkohol, nikotin, sladkor, sol, maščobe. Namesto tega našemu telesu koristi predvsem hrana, bogata z vlakninami. Stres namreč povzroča krče in zaprtje, vlaknine pa ohranjajo gibanje črevesja.

NIJZ

Foto: O. A. dr. Sara Brezigar Kaj lahko storijo delodajalci

Delodajalci lahko po njenih besedah pripomorejo k zmanjšanju stresa predvsem tako, da imajo urejeno vodenje z jasnimi pričakovanju in cilji. "Delovno okolje naj bo urejeno in varno, tudi v fizičnem smislu. Primere domnevnih nadlegovanj in diskriminacije je treba obravnavati resno in po potrebi ukrepati. Tudi ustrezni delovni procesi pripomorejo k zmanjševanju stresa, ko odpravljajo konstantno predolge in naporne delovne urnike," svetuje. 

Zaposleni v stiski

"Ko se nekdo v življenju znajde v stiski, je najboljša rešitev, da uporabi koncept Briana Tracy-ja »Razmišljanje z ničle«, ki gre nekako takole: Če bi pred x leti vedel to, kar vem zdaj, ali bi se še enkrat enako odločil? Npr. Če bi pred enim letom vedela, koliko angažmaja zahteva ta projekt, ali bi sprejela ponudbo za napredovanje?" opisuje Sara. 

Ta koncept je po  njenih izkušnjah zelo uporaben in učinkovit. Če si odgovoriš z »da« v bistvu sebe prisiliš, da prevzameš odgovornost nad svojim položajem in s tem v trenutku zmanjšaš nelagodje, ki ti ga situacija ustvarja. Če pa si odgovoriš z »ne«, potem je to trenutek, ko ugotoviš, da moraš nekaj spremeniti. Kajti če boš počel vse tako, kot si počel doslej, bodo rezultati in stanje enaki.

Akademija Panta Rei sicer v Slovenijo od leta 2004 prinaša svetovna znanja za poslovni uspeh. S svojimi znanji in načinom razmišljanja na področju strateškega upravljanja s človeškimi viri, Sara pomaga ljudem na vodilnih položajih, ki bi radi od svojih ljudi dobiil največ.

Dodatni nasveti za zaposlene

Strokovnjaki z NIJZ so v publikaciji "Duševno zdravje na delovnem mestu" podali tudi splošne napotke, kako lahko zaposleni sami pripomorejo k spoprijemanju s stresom v zvezi z delom v sami delovni organizaciji. 

Svetujejo:

• pogovor z delodajalcem ali predstavnikom sindikata oziroma katerim drugim predstavnikom zaposlenih,
• sodelovanje zaposlenega pri ocenjevanju tveganja stresa, ki ga opravlja delodajalec, pomoč pri opredelitvi težav, možnih rešitvah in načinih izvedbe teh rešitev;
• pomoč pri preverjanju, ali rešitve delujejo;
• pogovor zaposlenega o svoji situaciji s pooblaščenim zdravnikom ali s službo za pomoč zaposlenim;
• če nobena od teh možnosti ni učinkovita, lahko zaposleni za nadaljnje nasvete stopijo v stik z inšpektoratom za delo. 

Za delodajalce svetujejo, da zaposlene spodbudijo k skrbi za lastno zdravje in k različnim načinom zmanjševanja škodljivih učinkov stresa: "Na primer sspodbujamo aktivno preživljanje prostega časa s telesno vadbo, učenje tehnik sproščanja."

Če so se pri posamezniku že pojavile zdravstvene težave, ga je treba usmeriti k strokovnjaku, ga zdraviti oziroma mu pomagati poiskati strokovno pomoč za odpravljanje posledic stresa.

anja.scuka@zurnal24.si