Slovenske bolnišnice za bolnika s covidom, ki nima nobenih zapletov, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejmejo 8000 evrov na dan, za bolnika z zapleti 16 tisoč evrov, za bolnika na intenzivni negi, ki torej potrebuje predihavanje z ventilatorjem pa 46 tisoč evrov na dan, so razkrili v sinočnji oddaji Tarča na TV Slovenija.
Za primerjavo, za bolnika, ki ima vnetje dihal oziroma pljučnico pa bolnišnice dobijo med 1000 in 1500 evri in za kardiološko operacijo, kjer se vstavi žilna opornica, okoli štiri tisoč evrov. 

Ne v prvem ne v drugem primeru dejanskih stroškov ne preverja nihče, gre za pavšalna plačila.

Nekatere cene v Sloveniji višje kot v Nemčiji in na Finskem

Cene za covid bolnike je pripravilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. "Bolnišnice so naredile kalkulacije, rezervirati je bilo treba celotne oddelke s kompletnimi ekipami. Kalkulacije stroškov so temeljile na stroških ekip, opreme, prostorov, vsega kar je bil strošek obravnave teh pacientov," razlaga Marjan Pintar direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

Ministrstvo je cene potrdilo, ZZZS pa, kot pravi nekdanji direktor zdravstvene blagajne Samo Fakin, pri oblikovanju teh cen ni sodeloval. 

V Nemčiji zavarovalnica za covid bolnika brez zapleta plača 6200 evrov, za bolnika na intenzivni negi 31 700 evrov, na Finskem za bolnika brez zapletov 5000 evrov, za bolnike na intenzivni negi pa 73 tisoč evrov. Pri tem je potrebno upoštevati, da imajo zdravniki in drugo zdravstveno osebje v teh državah vsaj dvakrat večje plače. Polovica ali več cene namreč znašajo stroški dela. 

Fakin: "Do 8 tisoč evrov ne pridemo"

"Glede na podatke se vidi, da so cene previsoke. Nemci so trikrat dražji v zdravstvenih storitvah, torej bi glede na to po slovenskih cenah za covid bilo 2,3 tisoč evrov dovolj," ocenjuje Fakin "Če pridemo s 1.550 evri skozi s pljučnico ali 3.500 evri s komplicirano pljučnico, je verjetno tem cenam dodati še zaščito in dodaten kader, a do 8.000 evrov ne pridemo," je prepričan.  

Forte: "Slovenske bolnišnice so naredile salto mortale"

"Prepričana sem, da za tem stojijo analize," pravi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, ki poudarja, da so bolnišnice morale popolnoma prestrukturirati, medtem, ko smo imeli spomladi 70 postelj za intenzivno nego, jih imamo zdaj 220, kar pomeni ogromen vložek tudi v opremo in kader. "Razlog za te visoke cene so v tem, da so slovenske bolnišnice naredile salto mortale, da so morale takšne kapacitete vzpostaviti, sicer pa je stroškovni model SPP, ki ga imamo, potrebuje prenovo, ne samo na hospitalnem tudi na ambulantnem delu," je dejala Forte.

Podatkov o analizi stroškov za Tarčo ni posredovala nobena bolnišnica, direktorija ptujske in murskosoboške bolnišnice bolnišnice pa sta zavrnila namige, da bi pri sprejemu bolnika s covidom kdaj lahko prevladal ekonomski interes. 

Ukinjene vse nenujne dejavnosti, ne da bi se vprašali, kaj bi lahko delovalo

Zaradi epidemije covida bolnišnice opravljalo le nujne zdravstvene storitve, samo oktobra in novembra lani je bilo odpovedanih več kot 530 tisoč specialističnih pregledov in skoraj 14 tisoč operacij in posegov. Ključen razlog za to je, da so v covid intenzivne enote so vključeni intenzivisti oz. zdravniki anastezionisti, ki izvajajo operacije.

"Onkološki inštitut deluje normalno. Sploh se nismo ukvarjali, kaj vse bi lahko tudi delovalo. Preprosto smo rekli, ukinimo vse nenujne dejavnosti, zaprimo vse in seveda, to je zaposlenim tudi malo ustrezalo," je dejal Fakin. 

Novogoriški specialist ortopedske kirurgije Daniel Bešič Loredan pa je ocenil, da bi se gotovo dalo delo organizirati tako, da bi teklo v 30 odstotkih.