Zadnje leto je nekaj posebnega, se strinjajo strokovnjaki s področja odkrivanja in zdravljenja rakavih bolezni. Epidemija z novim koronavirusom je hitro postala glavni javnozdravstveni izziv tako v Sloveniji kot globalno, čeprav novi koronavirus ni edini, enoznačni in neposredni povzročitelj vseh zdravstvenih težav in epidemij.

Foto: Profimedia Rak na pljučih "Kmalu smo ugotovili, da se je ta izziv samo naložil na vse tisto, s čimer smo se spopadali že v preteklosti. Sredi leta smo spoznali,  da se v bistvu soočamo s sindemijo, ki je skupek različnih epidemij v svetu in seveda v Sloveniji. Gre za skupeh običajnih kroničnih bolezni, ki so med samo soodvisne. Med bolj pomembne zagotovo sodi epidemija raka," opozarja Urška Ivanuš, dr. med,, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku: 

To je prav tako epidemija

V Sloveniji za rakom na leto zboli kar 25 tisoč ljudi, kar je eden na vsakih 35 minut. Zaradi te bolezni nam umre povprečno 17 ljudi na dan. Rak ostaja eden glavnih vzrokov smrti in čeprav obstaja mnenje, da je povezan s starejšimi, je tudi vodilni vzrok prezgodnje smrti. Projekcije kažejo, da se bo brez dodatnega ukrepanja število rakov do leta 2035 v Evropi podvojilo. V Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti.

Rak ni izginil, še vedno je tu

Foto: NIJZ Novi primeri raka Ob letošnjem slovenskem tednu boja proti raku so slovenski onkologi opozarjali na močan upad diagnoz v času prvega vala epidemije covida-19. Po podatkih iz registra raka, je bilo spomladi teh diagnoz kar za trideset odstotkov manj v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019. "To ne pomeni, da je rak izginil, to je jasno. Jeseni, ko je bila epidemija res huda, vendar se je kot populacija nismo več toliko bali, takrat je bila ta razlika deset odstotna, kar je še vedno preveč, " opozarja nacionalni koordinator Državnega programa za obvladovanja raka Branko Zakotnik. 

V Zvezi slovenskih društev za boj proti raku ob tem poudarjajo, da v času pandemije covida-19 ne smemo dopustiti, da se negotovost prikrade na področja, ki jih znamo in zmoremo obvladovati. Med te pa zagotovo sodi tudi preventiva raka. 

Preprečljiv in premalo poznan povzročitelj raka so okužbe

Preprečljiv in med ljudmi premalo poznan povzročitelj raka so na primer okužbe. Globalno gledano namreč okužbe povzročajo kar okrog 15 odstotkov vseh rakov, v razvitem svetu manj, okrog sedem odstotkov.

"Raki, povzročeni z okužbami, se v primerjavi z drugimi raki pogosteje pojavljajo pri mlajših in so posledica dolgotrajnih okužb. Sama okužba še ne pomeni raka, večina okuženih ne bo nikoli zbolela z rakom. Glavni povzročitelji so človeški papilomavirusi (HPV), virusi hepatitisa B (HBV) in C (HCV) ter bakterija Helicobacter pylori (HP). Spoznanje, da okužbe povzročajo raka, nam je prineslo povsem nove možnosti za preprečevanje raka – med drugim tudi z enim zgodovinsko najbolj učinkovitih in varnih javnozdravstvenih ukrepov, s cepljenjem proti okužbam s HBV in HPV. Cepljenje proti HPV bo omogočilo eliminirati prvega raka v svetu – rak materničnega vratu," opozarja Ivanuševa. 

Kako pravzaprav nastane ta bolezen?

Foto: Profimedia Rak prostate Rak je genetska bolezen in je posledica sprememb v genih, ki nadzorujejo delovanje naših celic. "Rak je  posledica mutacije na našem genomu.Te mutacije se sicer dogajajo od našega rojstva ves čas, na srečo imamo neke mehanizme, ki te mutacije lovijo in jih popravljajo. Vendar, če enkrat ena sama celica pobegne tem popravljalnim mehanizmom in se začne deliti, nastane skupek, klon večih celic in takrat govorimo, da se začne rak. Na začetku še ni simptomov, ko pa se te celice delijo in množijo, rak raste in takrat se pojavijo simptomi in takrat raka tudi običajno odkrijemo," nastanek te težke bolezni opiše Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana: 

Dodaja, da nas ves čas v življenju obkrožajo tako dejavniki zaščite, kot tisti, ki nas ogrožajo. Zato lahko ob tem veliko naredimo s primarno zaščito. "Poleg alkohola in kajenja, so nevarni dejavnik tudi okužbe. Spoznanje, da je so tudi okužbe tiste, ki lahko povzročijo raka, je privedlo do tega, da imamo danes na voljo cepljenje," je še pojasnila onkologinja. 

Seveda je tukaj pomembna tudi preventiva, kamor spadajo presejalni programi Svit, Zora in Dora. "Kljub temu raka ne moremo povsem preprečiti, zato je pomembno, da smo pozorni na vse spremembe, simptome in dovolj zgodaj pokličemo zdravnika."

Za onkološke bolnike ključnega pomena

Ob tem je poudarila še cepljenje proti covidu, ki je za onkološke bolnike "ključnega pomena." Onkologi ga priporočajo vsem, še posebej tistim, ki so zboleli v zadnjem letu. "Onkologi se zavedamo, da so naši bolniki še posebej ranljivi za okužbo s covidom-19 in tudi potek koronavirusne bolezni. Poleg tega ima okužba s covidom-19 pri bolniku z rakom praviloma za posledico zamik ali prekinitev onkološkega zdravljenja, kar lahko vodi v slabši izid bolezni," je opozorila.

Takojšnje cepljenje še posebej svetujejo hemato-onkološkim bolnikom, ne glede na to, kdaj so zboleli, in bolnikom na kemoterapiji in imunoterapiji, bolnikom s pljučnim rakom na radikalnem obsevanju in nekaterim drugim, ki prejemajo zdravljenja, ki vplivajo na njihov imunski sistem. Prav tako je cepljenje izredno pomembno za zdravstvene delavce, ki delajo z onkološkimi bolniki, ter za svojce. Foto: Vlada RS strategija cepljenja covid-19 poraba cepiva pfizer do 8. 2.

Bolniki z rakom spadajo med prednostne skupine za cepljenje, v kategorijo posebej ranljivih kroničnih bolnikov, kar pomeni, da bodo ali so že, na vrsti skupaj z starostno skupino na 70 let in več. V tej skupini so diplomati in drugi uslužbenci MZZ in drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU, tuji diplomatski predstavniki. 

vanda.levstik@zurnal24.si