V Mlinotestu krofe cvrejo in v Sloveniji in tujini prodajajo celo leto. Največ jih prodajo prav v pustnem času, po njihovih ocenah med dva in tri milijone. V Don Donu v tem času prodajo 40 odstotkov letne prodaje. Po njihovih ocenah so lani prodali osem milijonov krofov, za letos pa pričakujejo, da jih bodo približno dva milijona več. Povečano zanimanje za krofe opažajo tudi v Gostinskem podjetju Trojane, kjer pričakujejo, da jih bodo v letošnji pustni sezoni ocvrli okrog 100.000.
Kakovostne sestavine in prava temperatura
Ob pripravi domačih krofov je pomemben izbor kakovostnih moke, jajc, masla ali dobre margarine in za cvrenje primerne maščobe (npr. mešanico repičnega in arašidovega olja ali sončnično olje), je povedala Lea Demšar z oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Svetovala je tudi izbiro mareličnega polnila z visokim deležem marelic in čim manj dodatki. Izpostavila je, da smemo maščobo za cvrenje segrevati le do temperature 150-180 stopinj Celzija. Temperature ne smemo prekoračiti, zagotoviti pa moramo čim manjše nihanje temperature.
Demšarjeva je opozorila še na pomen pokrivanja olja s krofi v prvi polovici cvrenja, izvedbe le nekaj cvrenj v isti maščobi in filtriranja delcev, ki od krofov odpadajo v olje. Pomembno je, da je cvrtnik iz kakovostnih materialov, pred uporabo pa očiščen in osušen.
Za zdravje so lahko problematični
Krofi so lahko za zdravje problematični predvsem zaradi relativno visoke energijske vrednosti izdelka, slabih maščob in nepravilno izvedenega postopka cvrenja. A za aktivno in zdravo osebo, ki se uravnoteženo prehranjuje, "kakšen krof sem in tja" ne predstavlja grožnje za zdravje, je povedala Lea Demšar.
S krofi, ki se prodajajo na trgu, posameznik po navedbah Demšarjeve poleg naravnih sestavin v telo vnese tudi aditive oziroma prehranske dodatke, kot so emulgatorji, arome, barvila in sredstva za obdelavo moke. Opozorila je, da klasični krofi niso primerni za osebe s prekomerno težo ali s sladkorno boleznijo, pa tudi za ljudi z refluksom in alergike na jajca, gluten, mleko ali aditive. Po njenih navedbah pa alergiki lahko jedo krofe brez glutena, ki so običajno tudi brez kazeinata, laktoze in jajc.
Povpraševanje po alternativnih krofih vse večje
Kljub velikemu številu prodanih klasičnih krofov se krofi, primerni za alergike, najdejo v redkih manjših prodajalnah. Veganske pustne krofe med drugim prodajajo tudi v ljubljanski prodajalni in slaščičarni Sameja, kjer je mogoče kupiti veganske navadne marmeladne, pirine, čokoladne in vanilijeve krofe, pa tudi veganske flancate. Lani so v enem pustnem tednu prodali med 6000 in 8000 različnih krofov, letos pa pričakujejo podobno prodajo.
Veganske pirine krofe po naročilu je mogoče kupiti tudi v trgovini brez plastične embalaže Rifuzl, kjer jih zanje izdeluje trgovina z zdravo prehrano Presnica. Tudi v Kranju je pirine krofe brez mleka in jajc mogoče po naročilu kupiti tudi v trgovini Krajček, kjer vsako leto beležijo večje povpraševanje. Lansko pustno sezono je bilo krofe brez glutena, jajc in mleka mogoče kupiti tudi v prodajalni Cojzla na ljubljanski tržnici, kjer so jih lani prodali preko 5000. Veliko povpraševanja je tudi letos, a krofov za enkrat še nimajo v prodaji.