"Ko se lotimo priprave jedi, pri kateri je pomembno, kakšno belo moko uporabimo, recimo, da so to krofi, se začnejo manj izkušeni v kuhinji spraševati, ali naj uporabijo navadno ali posebno belo moko, morda namensko," opisujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Dodajajo, da so velike razlike tudi med cenami posameznih vrst pšenične bele moke.
Njihov tržni pregled 16-ih vzorcev belih pšeničnih mok je pokazal, da je razlika v ceni med najcenejšo belo moko tip 500 in najdražjo namensko moko kar trikratna. "Za najcenejšo gladko belo moko smo odšteli 0,39 evra na kilogram, na najdražje pa okoli enega evra, posebna moka ali ekološka moka je bila še dražja, tudi do dva evra za kilogram," pravijo.
Kakovost odvisna od več dejavnikov
"Kakovost pšenične moke, ki določa tudi njen namen in uporabo, je odvisna od kakovosti pšenice, od postopka mletja in priprave moke," pojasnjujejo na ZPS. Kakovost pšenične moke opredeljuje velikost delcev, količina pepela v sto gramih moke, njeno uporabnost in namen pa določa tudi količina beljakovin. "Moka je po vsebnosti pepela razvrščena v posamezne tipe. Bela pšenična moka tip 400 lahko vsebuje le 0,4 odstotka pepela, to je 400 miligramov pepela v sto gramih izdelka, pšenična polnozrnata moka iz celih zrn pa do dva odstotka." opisuje Marjana Peterman iz ZPS. Čim višja je številka tipa moke, tem več pepela vsebuje, torej mineralnih snovi, ki večinoma izhajajo iz preostanka ovojnice oziroma otrobov v moki. "Pravilnik določa tudi kislinsko stopnjo za posamezen tip moke, ne določa pa obvezne količine beljakovin, ki so pomembne predvsem za izdelavo pekovskih izdelkov. Mlevski izdelki - in s tem tudi bela pšenična moka - lahko po določbah pravilnika vsebujejo največ 15 odstotkov vode. Bo pa mogoče marsikoga presenetilo, da je označevanje bele pšenične moke, ki je ali gladka ali ostra, odvisno le od proizvajalčeve dobre volje, potrošniki pa smo s tem prikrajšani za pomembno informacijo o uporabnosti bele pšenične moke," še pravi.
Štirje nasveti ZPS
1. Za izboljšanje okusa in trajnosti kruha lahko navadni beli moki dodate do 25 odstotkov ržene moke ali pa moke iz celih zrn, s katero boste tudi izboljšali hranilno vrednost kruha.
2. Moka se zelo rada izsuši in se tudi navzeme vode. Ob nakupu sicer ne sme vsebovati več kot 15 odstotkov vode, v domači shrambi pa se lahko zgodi, da bo izgubljala vlago ali pa bo postala bolj vlažna. Prava količina dodane vode k moki je pomembna za uspešno pripravo testa, zato je treba običajno nekoliko spremeniti količino dodane vode, kot je opisano v receptu.
3. Če boste svoje najbližje razveselili s krofi iz domače kuhinje, vam svetujemo, da izberete namensko moko, seveda pa ne pozabite na izbiro ustreznega polnila, torej `marelične marmelade´, kakor poenostavljeno številni potrošniki poimenujemo marelične domače marmelade, džeme in sadne namaze. Ponudba je velika in cenovno zelo raznolika. Za peko in pripravo krofov vam svetujemo, da izberete domačo marmelado, za palačinke pa katerega od džemov.
4. Na kaj bodite pozorni pri nakupu domačih marmelad, džemov oziroma sadnih namazov oziroma pripravkov: preverite deklaracije, saj so med izdelki velike razlike v sadnem deležu in vsebnosti dodanega sladkorja, cena pa pogosto ne odraža kakovosti izdelka. Med pregledanimi izdelki so imeli sadni namazi ali pripravki sadni delež med 50 in 100 odstotkov, pri džemih med 43 in 60 odstotkov, pri domačih marmeladah pa med 30 in 70 odstotkov. Med 18 pregledanimi izdelki, ki so ta podatek imele naveden, pa je delež sladkorja znašal od 29 do 67 odstotkov. Kar nekaj razlogov torej, da nam branje deklaracij tudi v tem primeru pove nekaj pomembnih dejstev o izdelku.
