Dodaja, da je Slovenija v zdravstveni krizi, "ki jo morda poznamo iz filmov, zadnjih osem mesecev pa jo poznamo tudi iz drugih držav, Kitajske, Italije, Španije, ZDA, ko potrebujejo zaradi težav z dihanjem bolnišnično oskrbo številni bolniki." 

"Situacija je zelo posebna in težavna za obvladovanje," je priznala. Ob tem pa pojasnila, da z velikim trudom še vedno obravnavajo vse bolnike, ki nujno potrebujejo zdravstveno pomoč. Izrazila je tudi upanje, da bodo ukrepi države za preprečitev širjenja novega koronavirusa uspešni. Ne glede na slabe številke ostaja optimistična, saj smo tudi v spomladanskem valu uspešno zajezili epidemijo. 

Opozorila je, da se krivulja tistih, ki so dokazano pozitivni, vsak dan vzpenja pričakovano, po eksponencialni poti: "Najprej je bilo teh primerov malo, potem pa ta krivulja strmo zaide navzgor. Kar nas posebej skrbi, niso ljudje, ki so oboleli za covidom-19, ampak tisti, ki so hudo bolni, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje."

"Tu smo že včeraj presegli številko 600 in od tega približno sto takih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. In zelo verjetno se bodo te številke še povečevali in bomo v Sloveniji imeli kar neankrat tisoč bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje zaradi ene diagnoze," je opisala in dodala, da je po trenutnih ocenah v Sloveniji okužen vsak 33. Slovenec ali Slovenka. 

Foto: Epa Koronavirus Kmalu na voljo hitri testi

Opozorila je tudi na težave z velikim številom testov, saj se zato na eni strani se zelo dolgo čaka na testiranje, hkrati pa zelo dolgo tudi na rezultat testa: "To pomeni, da niso dovolj hitro narejene preiskave pri tistih, ki bi nujno potrebovali izid."

Zato so strokovnjaki začeli premišljevati, kako bi način testiranja tako izboljšali, da lahko hitro testirajo tiste, ki ga nujno potrebujejo. Nova priporočila, ki so bila poslana primarni ravni, so zdaj takšna, da se opravljajo testi pri osebah, pri katerih se pričakuje težji potek bolezni: "Tisti, ki so imunsko oboleli, kronični bolniki in starejši." Testiranja pa se opravijo tudi pri tistih, ki imajo epidemiološki razlog, se pravi, da imajo veliko stikov: "Na ta način bodo testirani vsi, ki test nujno potrebjejo. Na ta način bo število testov manjše in bodo osebe prišle hitreje do izvida."

Beovićeva dodaja, da so to sicer samo priporočila in da bodo zdravniki sami presojali, kdaj je test potreben in kdaj ne. Če je denimo v družini ena oseba že pozitivna, je nesmiselno testirati cele družine, ampak ostane cela družina doma. "Tudi do sedaj je veljalo, da je osebni zdravnik presodil, ali je test potreben ali ne. Kar je bistveno, če želimo preprečiti prenos okužbe je, da človek, ki zboli, ostane tisti hip doma. Da je izoliran, osamljen, da ni v stiku z drugimi ljudmi. Kar smo opažali v tej dolgi čakalni dobi do brisa je, da so ljudje hodili okrog, ker še niso vedeli, da so pozitivni, saj še niso šli na bris," je pojasnila. 

Nikakor ne smemo razmišljati v smeri, da bo zdaj do testa prišel samo tisti, ki ga nujno potrebuje. Samo do neke mere bo to bolj usmerjeno, bolj racionalno. Če kdo misli, da bi test potreboval, naj svojemu zdravniku to razloži in argumentira.

Dr. Bojana Beović

Napovedala pa je, da bodo v kratkem v Sloveniji na voljo tudi tako imenovani hitri testi, zato se bo število testov v kratkem močno povečalo.

"Ukrepe je smiselno imeti v veljavi 28 dni"

Dr. Bojana Beović je dejala, da je v tem trenutku v Sloveniji nabor ukrepov, podobnih tistim, ki so bili v prvem valu, že izčrpan: "Kar še ostane je eventualna zapora javnega prometa, ki pa sedaj ni zelo obremenjen." Opozorila pa je na velik pomen inšpekcijskih služb in njihovega nadzora. 

Kot vedno imamo dve stvari, na eni strani ukrep, na drugi strani izvajanje. Še vedno vidimo, da ljudje iz lokalov vzamejo pijačo, ki jo zdaj lahko dobijo za domov, in se nato zbirajo v gručah, ki niso več tako zelo majhne. Brez maske, ker seveda težko pijete kavo z masko. Skratka, to ni upoštevanje ukrepa, tukaj gre za stvari, ki jih je treba samo izvajati, nič drugega. Kakšnih novih ukrepov ne bomo predlagali, treba je počakati, da ti ukrepi pokažejo svoj učinek. 

Dr. Bojana Beović

Po njenih besedah je sicer smiselno, da trajanje ukrepa po eni strani upošteva inkubacijsko dobo, po drugi pa trajanje kužnosti: "Nemogoče je govoriti o ukrepih, ki trajajo samo en teden." 

Pravi, da je smiselno imeti ukrepe v veljavi 28, 30 dni: "Skratka nekako dve inkubacijski dobi. V tem času morajo ukrepi pokazati svoj učinek in potem se vsi strinjamo, da jih je potrebno čim prej sprostiti, pa potem seveda spet uvesti, če bi se epidemija poslabšala."

Možnosti, da bi virus praktično eliminirali iz države, kot se je to zgodilo marca, ob odprtih mejah in javnem življenju, ki je le bolj odprto, po njeni oceni ne bo mogoče: "Take zapore ni mogoče vzdrževati daljši čas, tako da si predstavljamo, da bodo ukrepi stopali v veljavo in bili ukinjani, glede na to, kako bo tekla epidemija, vse do enega bolj optimističnega zaključka vsega skupaj."

anja.scuka@zurnal24.si