"Predvsem je jasno, da gre za sistemsko bolezen, ni samo pljučnica, prizadeti so vsi organski bolezni, najbolj trpijo pljuča, posledice so lahko na kardiovaskularnem sistemu, ledvicah, jetrih, koži, osrednjem živčevju. Pol škode naredi virus, pol pa neustrezen odziv organizma, saj se sprožijo citokini. Te poškodbe nimajo nobene zveze z virusom, zato so protivirusna zdravila kar učinkovita. Imajo pa stranske učinke, ki se jih velja kar bati. Poslabšajo sladkorno bolezen, lahko povzročajo stresne ulkuse na želodcu, povzročijo lahko psihozo, če jih dolgo časa jemljemo, oslabijo imunski sistem, da lahko povzročijo reaktivacijo kakšnih okužb, na primer hepatitisa B ali tuberkuloze, ali okužb z glivami," je v oddaji 24ur na vprašanje, kaj novega vemo o covidu-19, odgovorila Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike.

Dodala je, da zdaj večino bolnikov sprejmejo v drugi fazi, ko se že začne vnetni odgovor, zato gotovo več kot pol bolnikov dobi protivirusna zdravila.

Od tistih, ki jih priključijo na respirator, večina preživi. Po zadnji analizi je bila smrtnost manj kot dvajset odstotkov, ampak je v zadnjih dneh narasla in je najbrž okrog 30 odstotkov.

Na vprašanje o ukrepih pa je dejala, da je največji problem v tem, koliko smo ponotranjili te ukrepe. "Če se zavedamo, v čem je problem in kaj je treba narediti, nikomur ni prijetno, potem bodo prijeli, če ne pa ne. V prvem valu smo se vozili kot med vikendi, bila je prazna cesta, držali smo se tega, ostani doma, zdaj pa ni nihče ostal doma, ko se vozim v službo je na cesti gneča, kot da ne bi bilo epidemije," je dejala in dodala, da jih nismo mi izumili, da jih uporablja ves svet in da nekateri, na primer karantena, obstajajo že tisoč, drugi pa več kot sto let. "Če razmišljaš, zame to ne velja, zakaj pa bi. Če jaz tako razmišljam, bo tako razmišlja tudi sosed, pa njegov prijatelj pa njegova ljubica. In virus se bo širil naprej," je opozorila. 

Povedala je še, da okrog 30 do 50 odstotkov bolnikov, ki so bili hospitalizirani, tudi po ozdravitvi čuti posledice. "Morda še ni dovolj dolgo prisotna bolezen, da bi vedeli, kdo bo imel kronično okvaro pljuč. Pojavljajo se tudi kognitivne težave, težave z zbranostjo, s spominom, glavoboli, mišične bolečine, sklepne bolečine," je dejala in povedala, da jo skrbi za bolnike z vnetjem zaklopk ali sklepov, ki se zdaj ne zdravijo na infekcijski kliniki, ampak drugod.

dezurni@zurnal24.si