Znanstveniki z univerze Edith Cowan pravijo, da bi novi test lahko pomagal zdravnikom pri odkritju kožnega raka, preden bi se razširil po celem telesu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pacienti, pri katerih se melanom odkrije v zgodnjih stadijih, imajo petletno stopnjo preživetja med 90 in 99 odstotki," je povedala vodja raziskav Pauline Zaenker. Stopnja preživetja pade pod 50 odstotkov, če se rak razširi po telesu.

Po besedah Zaenkerjeve je ta krvi test tako zanimiv zato, ker melanom zazna že zelo zgodaj, ko ga je še mogoče pozdraviti.

V raziskavo je bilo sicer vključenih 105 pacientov z melanomom in 104 zdravi ljudje, ugotovitve pa so bile v sredo predstavljene v znanstveni reviji Oncotarget. Po besedah znanstvenikov so s tem postopkom zaznali melanom v 79 odstotkih primerov.

Zdravniki trenutno melanom ponavadi odkrijejo ob rutinskem pregledu, obolelo mesto pa potem kirurško odstranijo in opravijo biopsijo.

Zazna protitelesa

Zaenkerjeva je pojasnila, da nov postopek zazna protitelesa, ki jih človeško telo začne proizvajati kot odgovor na rakave celice. Preučili so kar 1627 različnih vrst protiteles, da so potem lahko določili 10 protiteles, ki najbolje označujejo prisotnost melanoma pri obolelih glede na zdrave prostovoljce.

Izvršna direktorica avstralske organizacije Cancer Council Sanchia Aranda pa je za AFP povedala, da bo novi test zelo pomemben za visoko tvegane skupine, ki morajo redno hoditi na zahtevne in dolgo trajajoče preiskave znamenj in peg ter opozorila, da morajo biti ljudje pozorni na kakršne koli spremembe.

Najpogostejši rak pri ljudeh

"Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Maligni melanom predstavlja približno 5 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka," pojasnjujejo na Onkološkem inštitutu. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki. V Sloveniji je leta 2014 za malignim melanomom kože na novo zbolelo 517 ljudi.

Nevarnostni dejavniki za nastanek melanoma so po njihovih navedbah pozitivna družinska anamneza, večje število pigmentnih znamenj, netipična znamenja, velika več kot 6 milimetrov, z nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo, prirojena znamenja, preboleli melanom, izpostavljenost UV-žarkom, predvsem UV-B žarkom, posebej nevarna je občasna intenzivna izpostavljenost med dopustom ter sončne opekline, starost; rasa in kožni tip, saj se melanom pojavlja pretežno pri beli rasi in pretežno pri ljudeh svetlih kožnih tipov. Pogosteje se pojavlja pri moških, Xeroderma pigmentosa, pa je redka dedna bolezen. 

Bolezenski znaki in preventiva

"Maligni melanom se lahko pojavi v številnih organih, najpogosteje na koži. Prvi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja," naštevajo na Onkološkem inštitutu.

Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi sistema ABCDE: sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrična in nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 milimetrov in nad nivojem kože.

Regijske razlike V Osrednji Sloveniji prevladuje kožni rak