"Jaz recimo povzročitelje prijavim centru za socialno delo, ampak, ker sem bila jaz edina v hiši, bodo rekli draga gospa, lepo vas prostim, od ponedeljka naprej vas v vaši hiši ne želimo več," je v intervjuju za letos aprila opravljeno raziskavo o družinskem nasilju, povedala ena od socialnih delavk, ki se s to problematiko srečuje na terenu. 

Gre za raziskavo, ki je potekala v okviru projekta Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini (POND), prvega tovrstnega projekta pri nas, namenjenega predvsem različnim zdravstvenim delavcem, ki pri svojem delu prihajajo v stik z žrtvami nasilja v družini.

Socialne delavke, patronažne sestre in zdravnike so spraševali tudi o nasilju nad starejšimi in prišli do zaskrbljujočih ugotovitev. 

Foto: Profimedia Nasilje nad starejšimi

Jemljejo jih iz domov za upokojence

Poleg fizičnega in psihičnega nasilja sta pogosti predvsem zanemarjanje, "ki je v veliki meri pogojeno z obvezo za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe ostarelemu sorodniku, ter ekonomsko nasilje," navajajo nosilci projekta.

"Prepričani smo, da je veliko nasilja nad starejšimi s strani otrok v teh situacijah, ko so bistvu dolžni za njih poskrbeti. Zelo nas skrbi, ker imamo informacije, da jemljejo starejše iz domov, ker ne zmorejo plačila doma, ker so zavezanci. Kaj pa pomeni potem ta skrb, ali je ustrezna za te ljudi ali ne, je pa eno veliko vprašanje. Jaz mislim, da mora biti zanemarjanja ogromno, ker to so ljudje, ki delajo, ki so zaposleni, ti starejši so pa lahko tako prepuščeni cele dneve sami sebi," je za raziskavo v okviru POND dejala ena od intervjuvank.  

Foto: Boštjan Tacol Upokojenka

Dejstvo, da je nasilja nad starejšimi vedno več, zdravniki pripisujejo tudi porastu deleža starejših.

"Z ostarelimi je dosti nasilja. Recimo petnajst let nazaj je bila ena na teden dementna pacientka, zdaj imam vsak dan dva, tri, štiri primere...In so svojci agresivni do njih, jih zaklepajo, dajejo v nič, ker so nori in tako naprej. In tu je dosti nerazumevanja stvari. Nasilje je v porastu predvsem zato, ker je zmeraj več starejših. Svojci so hudobni, ker ne razumejo niti bolezni kot take, ali pa jim vračajo na stara leta, ker so bili oni nasilni do njih v otroštvu," je dejal zdravnik, psihiater.

V Sloveniji še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, čeprav se delež starejšega prebivalstva, predvsem tistega nad osemdeset let, drastično zvišuje.

Zavarovanja za dolgotrajno nego še vedno ni

Starejše osebe so prepuščene zlasti negi in oskrbi doma, družinski člani, ki skrbijo zanje, danes še vedno nimajo primerne podpore in usposobljenosti za nego ter komunikacijo z njimi, še ugotavljajo strokovnjaki in opozarjajo, "da prav tako nimamo zavarovanja za dolgotrajno nego in tudi tečaji za delo s starejšimi niso obvezni ter široko dostopni.

Preberite še:

• Obeta se nam obvezno zavarovanje za varno starost
•  Osemkrat več stoletnikov kot pred dvajsetimi leti

Strpnost do nasilja v Sloveniji še vedno visoka

Največ prijav o nasilju pride na policijo ob posredovanju, sledijo patronažne službe, ki obiskujejo starejše na domu, prijav s strani starejših oseb pa je manj, navajajo v raziskavi in dodajajo, da so vzroki bodisi sram, bodisi odvisnost od pomoči partnerja ali širše družine.

Foto: Saša Despot Upokojenci

Ogroženi pogosto nimajo primernih informacij  in poguma za prijavo, prepričani so, da za njih ni pomoči, dejstvo, da ne prijavijo nasilneža, pa sta tudi njihova čustvena odvisnost od bližnjih in visoka strpnost do nasilja. Kot je dejala udeleženka raziskave:"Ja, težje je ta sprememba za njih. V bistvu se težko sploh nekako odločijo, da bodo prišle. Če so trideset let živele v nasilju, je v bistvu zelo težko. To je že v bistvu njihov slog in način življenja. In se nekako s tem poenotijo tudi stereotipi, ta vzgoja v bistvu,da ženska mora potrpeti, moški je glavni. To je zelo opazno pri teh starejših ženskah."

vanda.levstik@zurnal24.si