Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu in  ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Utrpi jo ena od štirih odraslih oseb po svetu, približno 30-odstotkov v aktivnem delovnem obdobju.

Kako je v Sloveniji?

Možganska kap v Sloveniji vsak dan prizadene deset ljudi, oziroma 4000 ljudi na leto. V prvih treh tednih po možganski kapi umre okoli 30 odstotkov bolnikov, 30 odstotkov jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, okoli 40 odstotkov pa jih ostane bolj ali manj prizadetih, so navedli v društvu.

Najslabše v Pomurju

Preverili smo še stanje po občinah. Po zadnjih podatkih iz publikacije Zdravje v občini, ki jo vsako leto pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in prikazuje prikazuje ključne kazalnike zdravja v občinah v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem lahko ugotovimo, da so glede možganske kapi takorekoč vse občine v Pomurju nad slovenskim povprečjem. Na karti so sicer zajete bolnišnične obravnave, v kazalniku stopenj na 1000 oseb tako niso upoštevane osebe, ki so zaradi srčne ali možganske kapi kapi umrle pred sprejemom v bolnišnico. Kot je razvidno na karti, je rekorder občina Cankova, kjer je stopnja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi  5,7 - slovensko povprečje je sicer 2,5 na1000 prebivalcev.
Foto: Nijz

NIJZ: Temeljni razlog, da so prebivalci vzhodne Slovenije slabšega zdravja od prebivalcev zahodne, so po mnenju stroke ekonomsko-socialne razmere.

Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije kardiolog Matija Cevc je na novinarski konferenci pred sobotnim svetovnim dnevom možganske kapi spregovoril predvsem o preventivi, ki je po njegovem pomembna že od otroštva. "Preprečevanje debelosti in prekomerne prehranjenosti že v otroštvu bo bistveno zmanjšalo nevarnost pojavljanja sladkorne bolezni, sekundarne dislipidemije in povišanega krvnega tlaka, ki so pomembni dejavniki za nastanek možganske kapi. Dolgoletno povišanje krvnega tlaka vodi v srčno bolezen, ki jo neredko spremlja tudi neredno utripanje srca – atrijska fibrilacija – kar je znova izredno pomemben dejavnik za nastanek trombembolične možganske kapi, če tega stanja ne prepoznamo pravočasno in ga ne zdravimo. Tudi napredovanje ateroskleroze, ko pride do naplastitev in poapnenja arterij, lahko povzroči možgansko kap - hiperholesterolemija pa je vzrok za nastanek aterosklerotični naplastitev," je povedal kardiolog.

Dejavniki tveganja, ki jih ne smemo zanemariti

Sicer so dejavniki tveganja tud depresija in pregorelost ter drugi psiho-socialni dejavniki. Ob obvladovanju dejavnikov tveganja ne smemo pozabiti tudi na tiste, ki so nekoliko manj poznani kot so psiho-socialni dejavniki, to so depresija, nespečnost, zaskrbljenost, pregorelost.  Za blažitev teh dejavnikov je poleg redne telesne dejavnost je koristna tudi uporaba raznih sprostitvenih tehnik kot so meditacija, joga, avtosugestija in seveda tudi upočasnitev tempa življenja," je povedal zdravnik.  

Najbolj ključno je bolezen prepoznati in ukrepati pravočasno, saj neukrepanje vodi v večje in hujše posledice, tudi invalidnost, opozarja Cevc. S hitrim in uspešnim zdravljenjem, denimo s topljenjem krvnih strdkov, je po njegovih besedah mogoče smrt preprečiti in bolezen celo pozdraviti.

Znaki možganske kapi

Velika večina možganskih kapi se zgodi v domačem okolju in zato moramo vsi poznati opozorila, ki kažejo, da se nekaj dogaja. Najenostavneje ta opozorila povzema akronim GROM. 

• G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)
• R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)
• O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)
• M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)

Spreminjajo meje mogočega

Nevrologinja Janja Pretnar Oblak je izpostavila, da je žilna nevrologija ena najhitreje razvijajočih se vej medicine. Intravensko trombolizo oz. topljenje strdkov zdravniki sicer izvajajo že 30 let, se pa od takrat spreminjajo meje mogočega. 

"Ob natančno izvedeni slikovni diagnostiki lahko intravensko trombolizo izvajamo do 9 ur po začetku simptomov, mehansko pa lahko strdek odstranjujemo celo do 24 ur. Pri tem pa ostaja osnovno pravilo, da zamujenega časa ob začetku kapi ne moremo nadoknaditi, možgansko tkivo še vedno odmira z enako hitrostjo. Spremenil se je je pristop in bolnika z akutno možgansko kapo je smiselno urgentno obravnavati ne samo 4,5 ure, ampak celo do 24 ur. Prepoznavanje možganske kapi in hitra obravnava ostajata temelj uspešnega zdravljenja," je dejala nevrologinja. 

Raziskava S to krvno skupino imate večje tveganje za kap!

Vse pogostejša pri mladih

Čeprav je možganska kap predvsem bolezen starejših s klasičnimi dejavniki tveganja, zdravniki po njenih besedah opažajo, da se pogosteje pojavlja tudi pri mlajših bolnikih. "Diagnostika je pri mlajših bolnikih nekoliko drugačna in precej širše usmerjena kot pri starejših. Kot rečeno, pa je bistveno, da v akutni fazi sploh pomislimo na možgansko kap, da jo prepoznamo in da čim prej ukrepamo. Mlajši bolniki se po možganski kapi sicer bolje rehabilitirajo kot starejši, vendar to velja v veliki meri predvsem za motorično rehabilitacijo, pogosto pa ostanejo kognitivni primanjkljaji zaradi katerih niso več sposobni za enako delo kot prej, velikokrat za delo niso več sposobni ali so celo odvisni od tuje pomoči. Za njih same in za njihove družine je to seveda katastrofa. Če je le mogoče, je torej ukrepanje v akutni fazi kapi, ko kap lahko preprečimo, seveda najboljše."

Zdravje Koronavirus krivec za možganske kapi pri mladih

Zdravnik Daniel Globokar z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča je spregovoril o rehabilitaciji po možganski kapi. Okrevanje je najbolj intenzivno v prvih mesecih po možganski kapi. Zgodnjo rehabilitacijo izvajajo v ljubljanskem in mariborskem kliničnem centru ter bolnišnicah, nadaljnja pa poteka v zdraviliščih, negovalnih bolnišnicah, pa tudi v URI Soča, kjer zaradi velikega števila čakajočih bolnikov sprejemajo le najbolj prizadete bolnike.

Znanstveniki To je povsem neznani dejavnik, ki predstavlja veliko tveganje za možgansko kap

Bolnikom po možganski kapi pomoč nudijo tudi v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. Predsednik združenja Milan Čuček je pojasnil, da se bolniki po kapi udeležujejo obnovitvenih rehabilitacij v zdraviliščih, spodbuja se tudi udeležbo v programih za vzdrževanje telesne zmogljivosti. Redna telesna vadba poteka pod vodstvom strokovnjakov, organizirajo pa tudi druženja za bolnike, predavanja in druge aktivnosti.

vanda.levstik@styria-media.si