“Na potovanju nas ogrožajo številne nalezljive bolezni in težave,” opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ker je v manj razvitih deželah sveta zdravstvena služba običajno tudi manj razvita in težje dostopna, svetujejo, da moramo pred in med potovanjem sami dobro skrbeti za zaščito.

Najpogostejše težave na potovanju po njihovih besedah predstavljajo potovalna driska, okužbe zgornjih dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, težave zaradi ugrizov in pikov živali, poškodbe, višinska bolezen, sončne opekline, potovalna slabost in težave, ki nastanejo zaradi časovne razlike, tako imenovani jet lag.

Pripravite si rehidracijski napitek

“Potovalna driska je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali zastrupitve z njihovimi presnovki,” pojasnjujejo na NIJZ. Do okužbe običajno pride ob uživanju onesnažene hrane in tekočin.

Običajno je driska blaga in mine sama od sebe v nekaj dneh. Če pa jo spremlja povišana telesna temperatura ali pa je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč.

“Potovalna driska je še posebej nevarna za dojenčke in majhne otroke, za nosečnice, starejše osebe in bolnike z zmanjšano odpornostjo, pri katerih lahko privede do nevarne izsušitve organizma oziroma dehidracije,” svarijo. V primeru pojava potovalne driske svetujejo pitje večjih količin tekočine in nadomeščanje elektrolitov.

“Najbolj primerna je uporaba že pripravljenih rehidracijskih praškov in raztopin, lahko pa oralno rehidracijsko tekočino pripravimo tudi sami,” pravijo. V liter prekuhane vode po njihovem receptu vmešamo štiri žličke sladkorja, polovico žličke soli in dodamo sok pomaranče.

V težjih primerih lahko uporabljamo tudi pripravke, ki upočasnijo praznjenje črevesja in določena specifična zdravila, ki pa nam jih mora predpisati zdravnik.

Skuhaj, speci, olupi ali ne jej 

“Tveganje za pojav potovalne driske lahko zmanjšamo z upoštevanjem splošnih higienskih ukrepov ter skrbno izbiro hrane in pijač. Najvarnejše je uživanje sveže pripravljene in dobro termično obdelane hrane,” pojasnjujejo na inštitutu. Varno je tudi uživanje suhe hrane kot so krekerji ali kruh ter sadja, ki ga lahko olupimo s čistim nožem in čistimi rokami.

Držati se je treba pravila: “Skuhaj, speci, olupi ali ne jej!”. Izjemno je pomembna tudi skrb za higieno rok. Roke si čim pogosteje temeljito umivamo z milom in čisto vodo, pred vsako jedjo in po uporabi stranišča. V kolikor čista voda ni dosegljiva, svetujejo uporabo mokrih higienskih oziroma alkoholnih robčkov.

Potovalna slabost

Pogosta je tudi potovalna slabost, ki se pojavi kot posledica neusklajenosti med dejanskimi in zaznanimi premiki telesa. “Slabost spremlja bledica obraza, hladen znoj, lahko nas sili na bruhanje,” opisujejo. Svetujejo, da jo omilimo z zmanjšanjem premikanja glave in omejitvijo vidnih dražljajev. Najlažje bomo to naredili, eč bomo zaprli oči ali pogled usmerili v horizont. Lahko uporabimo tudi zdravila, ki jih zaužijemo uro pred samim potovanjem.

Katere repelente kupiti

Potniki lahko zaradi komarjev in drugih insektov zbolijo za malarijo, dengo, rumeno mrzlico, japonskim encefalitisom, čikungunjo in ostalimi vektorskimi obolenji. “Zavarujemo se lahko z uporabo oblačil, ki zakrijejo večji del kože, uporabljamo insekticide za uničevanje insektov v zaprtih prostorih, preprečujemo dostop mrčesa v bivalne prostore z zaščitnimi mrežami, spimo pod spalnimi mrežami, zelo pomembna pa je tudi uporaba repelentov,” pravijo.

Svetujejo, da repelente nanesemo na izpostavljene dele kože in tudi na oblačila. Pri tem pazimo, da jih ne zanesemo v usta, oči in na rane. Repelente lahko varno uporabljajo tudi nosečnice in majhni otroci.

Svetujejo pa uporabo repelentov, ki vsebujejo 30-50 odstotkov DEET ali 20 odstotkov pikaridin. “Pred določenimi obolenji, ki jih prenašajo komarji, se zaščitimo s preventivnim cepljenjem ali z jemanjem preventivnih zdravil,” pravijo.

Ugriz živali

V primeru ugriza živali obstaja tveganje za prenos smrtno nevarne stekline. “Tveganje  za ugrize psov, mačk, opic, netopirjev in drugih sesalcev obstaja v večjem delu sveta, razen v Avstraliji, Novi Zelandiji, Grenlandiji in na severu Kanade ter v večjem delu zahodne Evrope,” naštevajo na NIJZ.

V primeru ugriza živali je potrebno rano takoj umiti z milnico in nato izprati pod čisto tekočo vodo, jo pokriti  s sterilno gazo in poviti s povojem. Čim hitreje moramo opraviti tudi cepljenje proti steklini, ki sestoji iz večjega števila odmerkov. V vsakem primeru ugriza živali na potovanju priporočajo obisk antirabične ambulante po vrnitvi domov.

Ne kopajte se v jezerih in počasnih rekah

“Povzročitelji nekaterih tropskih bolezni se prenašajo na človeka tudi preko stoječih vod, zato na endemskih območjih ne priporočamo kopanja v jezerih in počasnih rekah,” opozarjajo. Pri hoji po peščenih plažah svetujejo uporabo natikačev.  

Potnikom glede na potovalne okoliščine in individualno oceno tveganja pred potovanjem pogosto priporočajo dodatno zaščito s cepljenji. “V poštev lahko pridejo cepljenja proti hepatitisu A, hepatitisu B, trebušnemu tifusu, rumeni mrzlici, meningokoknemu meningitisu, otroški paralizi, steklini in gripi. Potniki pa naj preverijo tudi svoj cepilni status proti ošpicam in tetanusom in po potrebi opravijo manjkajoča cepljenja,” pravijo.

Kontaktni podatki in delovni čas ambulant Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na voljo na naslednjem naslovu.

Preberite še:

Na pot z domačo lekarno

Kaj pomaga in kaj ne pri slabosti med vožnjo

Na dopust z dojenčki in malčki

anja.scuka@zurnal24.si