Poleg nezgod povzročenih s padci oziroma tistimi v prometu, so za kolesarje značilne poškodbe zaradi prekomernega ali nepravilnega kolesarjenja. "Gre poškodbe na dolgi rok, kot posledica bodisi nepravilne naravnave kolesa in pretiravanja. Glavna težava tukaj je po mojem v tem, da se nekdo prehitro loti tega športa in pred tem ni bil aktiven. Kar naenkrat se odloči za nek hobi in ob tem pretirava. Takšno početje rado prinese posledice, saj telo potrebuje kar nekaj časa, da se privadi. Kaj hitro se lahko razkrijejo tudi določene težave s sklepi, mogoče predhodna obraba hrustanca," pravi travmatolog Uroš Tominc.

Največ prihaja moških

Ti ljudje trpijo zaradi poškodb in bolečin v vratu, hrbtu, dlaneh, zadnjici in kolenih. "Velika večina teh težav se uredi, če prilagodimo aktivnost. V takšnem primeru je treba narediti korak nazaj, zmanjšati obremenitve in zadeve se same uredijo. So pa seveda primeri, ko kolesarstvo kakšno predhodno težavo, ko je na primer obraba hrustanca, samo še pospeši. To pomeni, da bo treba prenehati, če ne, bodo pač težave," dodaja. 

Sicer se lahko večini poškodb zaradi prekomernega ali nepravilnega kolesarjenja izognemo, še preden sedemo na kolo. "Na kolesarjenje se je zato treba dobro pripraviti, telo se namreč mora privaditi določenega položaja in obremenitev. Ob tem je smiselno, da se ukvarjamo že s čem drugim, saj le tako dodatno poskrbimo za gibljivost sklepov," pravi zdravnik, ki dodaja, da so najpogostejši obiskovalci urgence moški. "Opažamo,da je frekvenca pogostejša pri mlajših, čeprav je precej obiskov tudi zelo starih ljudi. Sicer pa je glavnina tam nekje od 35 do 55 leta starosti."

Za poškodbo se lahko skriva nepravilna nastavitev dela kolesa, ki nam onemogoča pravilen položaj med vožnjo; problem je lahko nepravilno nastavljen sedež, krmilo, gonilke ali kaj drugega.

V začetku sezone, predvsem tiste manj vešče kolesarjenja še kako rado jezi mravljinčenje v sklepih na rokah. Simptomi ponavadi izginejo hitro po prenehanju ali krajšem odmoru s stresanjem roke. "Večji problem kot v sklepih je v pritisku na živce. Ko smo naslonjeni na krmilo, prenesemo velik del teže zgornjega dela telesa na zapestja. Ob nepravilni drži, če so zapestja preveč usločena, napnemo živec na spodnji strani zapestja. Ta živec, ki gre preko zapestja v dlan, že s samim položajem napnemo in če ga še obremenimo s telesom, je težava tu," o tej mnogim znani nevšečnosti pove zdravnik. "Sicer se takšna poškodba pokaže kot mravljinčenje, šibkost in bolečina zunanjega dela dlani ter v sprednjih dveh prstih," še doda. 

Podobno, kot pri uporabi računalniške miške

Foto: Anže Petkovšek prenova urgentnega bloka v UKC Ljubljana Zato je po njegovem položaj rok še kako pomemben. "To pomeni, da ne stegnemo rok, ampak morajo biti v nevtralnem položaju. Smiselno je raztegovanje tetiv. Ta živec namreč skupaj s tetivami poteka po skupnem kanalu in s tem raztegovanjem pospešimo krvavitev, da vse skupaj lepše teče. Gre za podobno težavo kot pri uporabi računalniške miške. Govorimo skratka o sindromu karpalnega kanala, ki na telesu nastane zaradi določenega položaja."

Bolečine v hrbtu, značilna za specialke

Seveda je tukaj še bolečina v hrbtu, značilna predvsem pri cestnem kolesarstvu, kjer je položaj precej agresiven. Telo je namreč v tem primeru kar precej nagnjeno naprej. "Če pred tem tega niste izvajali in ti deli niso dovolj gibljivi, prihaja do napetosti v mišicah. Nastopi bolečina in težave so tu," opozarja travmatolog.

Kot pravi, je ob vsem tem videl že tudi nekaj poškodb spodnjega, intimnega dela telesa, ki pa jih na urgenci pošljejo naprej, k drugim specialistom. "Gre prav tako za del kolesarskih poškodb, ki so sicer relativno redke. Največ je odrgnin, imeli pa smo že tudi raztrganine in poškodbe testisov, v glavnem ob padcih," doda travmatolog na ljubljanski urgenci.

dezurni@zurnal24.si