Demence je vse več, v Sloveniji jo ima po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi deset milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi. Predvsem zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča, vsake tri sekunde zanjo zboli en človek.

Nezdrave življenjske navade vplivajo na bolezen

Raziskave ponujajo vse več dokazov, da obvladovanje srčno-žilnih dejavnikov tveganja (debelost, kajenje, hiperholesterolemija in hipertenzija) zmanjšuje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti in lahko zmanjša tveganje za demenco. "Neobvladana sladkorna bolezen lahko povzroči okvaro organov, vključno z možgani. Znanstveniki odkrivajo vse več dokazov, ki bi lahko povezali sladkorno bolezen tipa 2 z Alzheimerjevo boleznijo," je na eni od novinarskih konferenc namenjeni epidemiji sodobnega časa dejala vodja centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki Ljubljana Milica G. Kramberger.

Nova raziskava Odkrili glavni razlog za vse oblike demence

To so začetni znaki demence

Demenca je skupno ime za progresivne možganske sindrome, ki čez čas povzročijo ne le poslabšanje spomina, ampak tudi drugih možganskih funkcij, kot so razmišljanje, prepoznavanje, izražanje in načrtovanje. Gre za bolezen, ki je mnogo več kot zgolj izguba spomina, saj prinese tudi spremembo človekove osebnosti, ki je za svojce obolelega še posebej boleča.

V društvu Spominčica opozarjajo tudi na prvih deset znakov demence, ki jih vidite na njihovi spodnji grafiki.

Foto: Spominčica Sicer bolezen, ki označuje težave na vsaj dveh področjih možganskih funkcij, vznemirja mnoge raziskovalce po vsem svetu, mednarodne študije na to temo pa se kar vrstijo.

Nova epidemija Pomembno odkritje: Bolezen se da napovedati s pregledom oči

Zdravje S tem enostavnim testom mogoče napovedati demenco

Veliko študij, zdravila pa ni

Ena od najnovejših študij na temo demence navaja, da večje tveganje za bolezen povzroča motnja srčnega ritma, znana kot atrijska fibrilacija in to pri ljudeh, ki niso doživeli možganske kapi. Korejski znanstveniki so v reviji European Heart Journal zapisali, da se to tveganje lahko poveča kar za 50 odstotkov.

• Atrijska fibrilacija je najpogostejša oblika aritmije, ki prizadene z milijnov odraslih po svetu. Gre za motnjo srčnega utripa in predstavlja veliko tveganje za nastanek krvnega strdka v srcu. Ta, če pride do možganov, povzroči možgansko kap. Atrijska fibrilacija se kaže kot nereden srčni utrip z nihajočo frekvenco, ki lahko na minuto doseže tudi večje število impulzov od normalnega, ki je med 60 in 100.

Študija  je analizirala podatke kar 262.611 odraslih in to v dolgem obdobju 60-let. Dokazali so, da imajo ljudje z atrijsko fibrilacijo 50-odstotno večje tveganje za demenco kot tisti brez atrijske fibrilacije. Izkazalo se je, da ta bolezen poveča tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen za 30 odstotkov in podvoji tveganje za vaskularno demenco.

Pazljivo z določenimi zdravili

Druga in prav tako nova študija s tega področja prihaja iz Velike Britanije. Znanstveniki z Univerze v Nottinghamu so ugotovili, da priljubljena zdravila, poznana kot antiholinergiki, ki se uporabljajo za zdravljenje številnih stanj, od težav z mehurjem do Parkinsonove bolezni in depresije, lahko povečajo tveganje za razvoj demence. 

Na splošno so imeli ljudje, stari 55 let ali več, ki so jemali večje odmerke antiholinergika vsaj 3 leta, skoraj 50 odstotkov več možnosti za razvoj demence od tistih, ki teh zdravil niso uživali, so zapisali v študiji, objavljeni v ugledni reviji JAMA.

Med njimi je bilo največje tveganje za demenco opaženo pri antiholinergičnih antidepresivih, antipsihotikih, zdravilih za Parkinsonovo bolezen, zdravilih za prekomerno delovanje mehurja in antiepileptikih.  

Sicer antiholinergiki zavirajo delovanje živnega prenašalca acetilholina v osrednjem in obkrajnem živčevju. Menijo, da ta študija zagotavlja dodatne dokaze, da morajo zdravniki biti previdni pri predpisovanju določenih zdravil, ki imajo antiholinergične lastnosti.

vanda.levstik@zurnal24.si