Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je spanje zelo pomembno za otroke in odrasle. Večina odraslih potrebuje med sedem do devet ur spanca, šolarji pa potrebujejo najmanj devet ur spanca na dan. Otroci stari od šest do deset let naj bi potrebovali okoli deset ur spanca, otroci starejši od deset let in mladostniki pa okoli devet ur spanja.
Pomaga pri učenju
"Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter pri učenju, še posebej pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoča učenje različnih spretnosti in veščin," opisujejo.
Zaradi njega lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju. Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo.
Na NIJZ dodajajo, da določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež čez dan: "Utrujenost se pojavi, ker možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij, preden dobijo možnost za nov sprejem. S spanjem se sprejete informacije obnovijo in utrdijo."
Tudi za spomin in koncentracijo
Spanje dobro vpliva na naše počutje, spomin in koncentracijo. "Med spanjem se organizira naš spomin, utrdi se naučeno in izboljša se koncentracija. Ustrezno spanje, predvsem v REM fazi, vpliva tudi na naše razpoloženje," opisujejo na NIJZ.
Pomanjkanje spanja se po njihovih navedbah kaže v razdražljivosti; vpliva na čustva, socialne interakcije in na možnost odločanja.
Spanje vpliva tudi na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj. Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja. Spanje je tudi čas, ko se obnavlja živčni sistem.
NIJZ
Pojasnjujejo, da se hormoni, substance, ki regulirajo določene funkcije telesa, izločajo v času spanja ali malo pred njim. Najbolj je znano izločanje hormona rasti med spanjem, ki je nujen za rast otrok, je pa tudi ključen pri obnavljanju mišic.
V zadnjem času strokovnjaki povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti: "Manj spanca povzroča povečanje apetita in omogoča uživanje dodatnega obroka hrane. Oslabi metabolizem in zmoti raven hormonov. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje več težav s spanjem."
Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri”. Projektu lahko sledite TUKAJ.
anja.scuka@zurnal24.si