"Kokosovo olje je nekaj najslabšega, kar lahko jeste, to je čisti strup," je prepričana Karin Michels, profesorica s Harvarda in direktorica Inštituta za preprečevanje in epidemiologijo tumorjev v Freiburgu. Vzrok je po njenih besedah v tem, da je v kokosovem olju veliko nasičenih maščobnih kislin, ki imajo škodljive učinke na naše telo.
Posnetek predavanja "Kokosovo olje in druge prehranske napake," ki ga je imela profesorica na Univerzi v Freiburgu in v katerem je dejala, da je kokosovo olje nekaj "najslabšega, kar lahko pojeste," je na spletu požel veliko zanimanja, tudi kritik, predvsem glede vnosa, za Michelsovo "strupenih" nasičenih maščob.
Zdravnik Aseem Malhotra, ki je sicer znani zagovornik nasičenih maščob in ustanovitelj kampanje skupine Akcija o sladkorju, je na primer objavil, da izjava profesorice škodi ugledu sicer ene najbolj uglednih univerz na svetu. Po besedah kardiologa bi morala Micheslova svoje izjave preklicati in se javno opravičiti.
Malhotra trdi, da nasičene maščobe ne povečujejo tveganja za bolezni srca, kot menijo mnogi. Po njegovem ti izdelki ne vplivajo na dvig slabega holesterola (DL) v krvi. Za debelost in težave žil in srca kardiolog krivi ogljikove hidrate, predvsem sladkor.
Študija, ki jo je lani objavila medicinska revija The Lancet, navaja, da prehrana z nizko vsebnostjo maščob poveča tveganje za zgodnjo smrt za četrtino.
Istega leta so irski raziskovalci ugotovili, da imajo tisti, ki uživajo polnomastne mlečne izdelke, nižji indeks telesne mase in manj holesterola.
Če znanstvenica s Harvarda verjame v negativne učinke kokosovega olja, so priporočila o tem, kdaj in kako jih uživati, očitno precej deljena. "Trditi, da je neko živilo strup, je nevarno in med ljudmi vzbuja strah," je za The Independent povedala znana nutricistka iz Velike Britanije Lily Soutter. "Naravni izdelek, kot je kokosovo olje, imenovati 'čisti strup', je zame popoln absurd," je za britanski Daily Mail dejala prav tako ena bolj znanih strokovnjakinj za prehrano na Otoku Sarah Ann Macklin.
Primerno za vok, pri praženju zelenjave
Za mnenje o tem smo povprašali slovenske strokovnjake, ki opozarjajo predvsem na zmernost. "Kar se tiče uporabe kokosovega olja ne vidimo zadržkov, dokler je obseg zmeren, kar pomeni, da ne prihaja do previsokih vnosov nasičenih maščob, pa tudi skupnih maščob. Tovrstno olje je zaradi svoje sestave razmeroma stabilno, kar pomeni da bistveno ne spreminja sestave tudi pri višjih temperaturah in ga lahko uporabljamo v vokih, pri praženju zelenjave. Seveda v zmernem obsegu," nam je pojasnil profesor Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
"Za uživanje so bolj primerni izdelki z nižjo vsebnostjo nasičenih maščob in živila, ki jim predhodno odstranimo maščobo, sicer pa priporočamo njihovo občasno uporabo v zmernih količinah," odgovarja Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Ker nobeno živilo ne vsebuje vseh hranljivih snovi, NIJZ priporoča pestro mešano prehrano, ki naj med drugim vsebuje zmerno količino različnih kakovostnih vrst maščob, predvsem rastlinskih (oljčno, sončnično, repično, orehovo, laneno olje). Ta olja imajo za zdravje ugodno razmerje maščobnih kislin.
Po njihovem so dosedanje raziskave pokazale, da prekomerno uživanje nasičenih maščob in trans-maščobnih kislin prinaša večje tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in nekaterih vrst raka. "Zaključimo lahko, da je prekomerno uživanje nasičenih maščobnih kislin, ki jih najdemo tudi v kokosovem olju, neugodno za zdravje oziroma celo škodljivo," se glasi priporočilo NIJZ.
Pri osveščanju nas čaka še veliko dela
Inštitut za nutricionistiko je letos izvedel tudi obsežno raziskavo, v kateri so preverjali znanje prebivalcev Slovenije na področju prehrane ter ga primerjali z nekaterimi drugimi državami. Ugotovili so, da večina prebivalcev rastlinska olja z višjo vsebnostjo nasičenih maščob (palmovo in kokosovo olje) napačno uvršča med najbolj zdrava olja, medtem ko so bili rezultati pri potrošnikih iz Velike Britanije in Avstralije precej drugačni. "To kaže, da nas pri osveščanju potrošnikov v Sloveniji čaka še veliko dela, " je dodal Pravst, ki kot dober primer olja, bogatega z nenasičenimi maščobnimi kislinami, navaja oljčno olje.
Čim več nenasičenih maščob
Osnovno priporočilo glede uživanja maščob je sicer, da se vse maščobe uživa zmerno, izmed zaužitih maščob pa naj jih bo čim več nenasičenih. "Delež nasičenih maščobnih kislin v prehrani naj dosega največ 1/3 vseh vnesenih maščob ali manj kot 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Znižanje deleža nasičenih maščob na zelo nizko količino upoštevajoč dejansko prehrano prebivalstva ni realno, zato je problematično tudi apliciranje rezultatov raziskav, pri katerih je bil vnos nasičenih maščob zelo nizek," je še pojasnil Pravst.