Dva primera okužbe so zaznali v Piemontu, eno v provinici Novara in eno v provinici Vercelli.
Virus zahodnega Nila je svojo drugo smrt v letošnjem letu v Italiji povzročil v Venetu, v provinici Padova. V bolnišnici Schiavonia je umrl 77-letnik, ki je imel več kroničnih bolezni in je bil hospitaliziran zaradi encefalitisa, ki ga povzroča Virus Zahodnega Nila. V bolnišnični oskrbi je sicer več primerov okuženih, en pacient je v intenzivni terapiji v Piove di Sacco, stanje bolnika, ki je hospitaliziran v Schiavoniji se izboljšuje, en bolnik leži v bolnišnici v Padovi.
Okužena krvodajalca in dva konja
Z monitoringom so v Italiji sicer ugotovili tudi dva primera asimptomatskih donatorjev krvi, ki sta bila pozitivna na Virus zahodnega Nila. Iz službe za preventivo, iz oddelka za veterino pa poročajo o dveh okužbah pri konjih, ki imajo nevrološke simptome.
Tretja letošnja potrjena žrtev je 88-letni moški iz Ferrare, ki je umrl v bolnišnici Cona zaradi hude oblike encefalitisa. V zadnjih dneh poročajo o pozitivnih primerih v Modeni in Raveni.
Kot smo pisali v spodnjem prispevku, je sicer ob koncu prejšnjega tedna zaradi virusa preminil tudi gospod iz kraja Piove di Sacco.
Veliko je asimptomatskih
"Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot sta prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice)," o virusu Zahodnega Nila pojasnjujejo pri NIJZ.
Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja. NIJZ
V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava virusa tudi pri nas, še dodajajo na NIJZ. V Sloveniji smo se sicer z boleznijo že srečali, prvi primer okužbe z virusom so v Sloveniji potrdili leta 2013, leta 2018 so zaznali štiri primere okužbe.
Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni po okužbi, virus se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni: "Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka."
Za okužbo so dovzetne vse osebe, ki še niso bile okužene z virusom.
Blage oblike bolezni po opisu NIJZ ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko t. j. z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.