"Zanj obstaja tudi zdravilo, a ob pojavu simptomov, ne kot preventiva," še dodaja. Raziskovalci z nemške univerzitetne klinike v Greifswaldu so torej uradno pojasnili povezavo med cepljenjem s cepivom AstraZenece in primeri pojava krvnih strdkov. Pohvalno je, da so ob tem razvili tudi ustrezno terapijo za takšne primere, ki pa so po njihovih ugotovitvah res izjemno, izjemno redki.

Ugotovitev raziskovalcev v Greifswaldu zdaj preučuje nemški inštitut Paul-Ehrlich.

Ponekod še vedno "ne" AstraZeneci

Naj spomnimo, da je Evropska agencija za zdravila ugotovila, da je cepivo podjetja AstraZeneca varno in učinkovito, zato so v Sloveniji v petek nadaljevali s cepljenjem z njim. Med drugim sta se s tem cepivom cepila tudi predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša.

Covid-19 Mateja Logar: "Smo na začetku tretjega vala" Slovenija S takim tempom bomo kmalu spet v rdeči fazi

Danska pa kljub zeleni luči Evropske agencije za zdravila zaenkrat ne bo nadaljevala cepljenja s cepivom AstraZeneca in se je tako pridružila Norveški in Švedski.

Norveške zdravstvene oblasti morajo pred nadaljevanjem cepljenja z AstroZeneco preučiti primere močnega imunskega odziva, ki je pri cepljenih sprožil protitelesa. Ta lahko vplivajo na trombocite in tako sprožijo krvni strdek. Paal Andre Holme iz bolnišnice v Oslu je v četrtek še pred odločitvijo Eme in sporočilom strokovnjakov iz Nemčije dejal, da ne vidi druge možnosti, kot da je za to krivo cepivo AstraZenece. Je pa tedaj poudaril, da gre le za indice. Na Švedskem še vedno preučujejo primer neobičajne motnje strjevanja krvi, ki je v središču Emine nadaljnje preiskave.

V Franciji bodo glede na novo odločitev s tem cepivom cepili samo starejše od 55 let.

anja.scuka@zurnal24.si