Potem ko je DZ v ponedeljek potrdil dopolnitve zakona o zdravniški službi, ki bodo olajšale zaposlitve zdravnikov iz držav zunaj EU, bo Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni v naslednjih dneh zaposlil štiri zdravnike, nosilce dejavnosti, ter enega ali dva sodelavca v strokovni službi inštituta, so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Inštitut bo v prihodnjih tednih in mesecih zaposlil dodatne zdravnike, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, da bo imel ustrezno število strokovnjakov in bo lahko prevzel izvajanje programa ter hkrati sklenil pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so še navedli na ministrstvu.
Gregorič: "Odprla so se vrata"
Da so tik pred začetkom zaposlovanja oz. sklepanja pogodb z zdravniki, sestrami in ostalimi, je v torkovih Odmevih na TV Slovenija dejal tudi predsednik sveta inštituta Igor Gregorič, ki tudi strokovno bdi nad ustanavljanjem inštituta. Kot je pojasnil, inštitut ne bo prevzel celotne dejavnosti čez noč, primarno bodo sledili temu, da bo zagotovljena varnost in kakovost obravnave otrok.
Gregorič, ki si je ob sprejetju dopolnitev zakona oddahnil, je dejal, da "s tem, ko je bil zakon sprejet, so se odprla vrata, da ti ljudje lahko pridejo v Slovenijo in delujejo v tej dejavnosti in da bo poskrbljeno za varnost otrok".
Zaveda se, da se z uvozom zdravnikom in ločenimi pogodbami vnašajo določena plačna nesorazmerja v javni sektor. "Vsi vemo, da to ni prvič, da se je to zgodilo. Problem je star najmanj 12, 13 let, v tem času pa so prihajali strokovnjaki, ki so bili drugače plačani kot slovenski zdravniki," je opozoril in dodal, da stojimo pred kritično odločitvijo - ali želimo, da bo Slovenija imela program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami ali pa ne.
Po njegovem mnenju se je v Sloveniji treba vprašati, kaj bi lahko naredili, da strokovnjaki ne bi odhajali na delo v tujino, in da bi tiste, ki so v tujini, pripeljali domov. "Verjetno je res potrebna sprememba sistema," je ocenil.
Pojasnil je, da z vodstvom UKC Ljubljana in pediatrične klinike zelo tesno sodelujejo. Inštitut bo moral delovati skladno s strokovnimi smernicami, strateško in programsko pa bo razvoj razdeljen na tri dele. Najprej bodo "gasili požar", nato bo sledila tranzicija, ki bo trajala od tri do šest mesecev, v zadnjem koraku pa bodo inštitut strukturno nadgrajevali v center odličnosti. Po njegovi oceni bo potrebnih tri do pet let, da bodo to dosegli.