Trenutno je v naravi veliko ljudi, športne aktivnosti in sprehodi so v času spopadanja s covid-19 dovoljeni in celo priporočeni. Seveda se lahko družimo le z osebami iz istega gospodinjstva, z drugimi pa ohranjamo primerno razdaljo.

Foto: Andrej Leban Klop S prvimi toplimi dnevi so znova oživeli tudi klopi, kar pomeni, da moramo v tem času pomisliti tudi na možnost, da s sprehodov prinesemo domov neželenega zajedavca, ki prav tako predstavlja potencialno in veliko zdravstveno grožnjo. "V letošnjem letu so že bili posamezni primeri, žal pa zaradi pandemije covid-19, ko je delovanje na infekcijski kliniki usmerjeno v to bolezen, nimamo tako natančnih podatkov, kot za prejšnja leta," opozarja Franc Strle, ki je eden najbolj izkušenih slovenskih infektologov na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra v Ljubljani.

"Celotna epidemiološka služba je vpeta v delo na koronavirusu," so nam odgovorili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer zaradi covid-19 ne objavljajo tedenskih podatkov o pojavih lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, torej o boleznih, ki jih prenaša okuženi klop.

Letošnjih podatkov torej še ni, NIJZ pa opozarja, da obolevnost za KME in LB začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih. Zaradi aktivnosti klopov in ker se ljudje v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih, vrtovih, smo tako bolj izpostavljeni. 

Po pregledu stanja za leto 2019 ugotovimo, da Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME in LM. Zaradi lymske borelioze smo celo najbolj ogroženi na svetu - lani je NIJZ prejel 3926 prijav o tej bolezni. Za klopnim meningoencefalitisom, ki lahko pušča še hujše in trajne posledice, je lani zbolelo 87 prebivalcev Slovenije. 

Cepljenje KME: To je bolečina, ki se je ne da opisati

Cepljenj ni

Proti boreliji zaenkrat še ne poznamo ustrezne zaščite, medtem ko se pred klopnim meningoencefalitisom lahko zaščitimo s preventivnim cepljenjem, ki pa trenutno ni na voljo. Vstop v zdravstvene ustanove je namreč omejen na nujne zdravstvene storitve, cepljenje pa ni nujna storitev. "Izjema je cepljenje otrok do 12 meseca, da otroci dobijo drugi odmerek cepiva proti rdečkam, ošpicam in mumpsu, da ne bomo imeli po zaključeni pandemiji koronavirusa še epidemije ošpic zaradi neprecepljenosti ter cepljenje proti tetanusu ob poškodbi, če je to potrebno glede na precepljenost oziroma samo poškodbo," so nam pojasnili v ZD Ljubljana.

Dr. Franc Strle: "Zaenkrat so vsa ta neurgentna ukrepanja zamrznjena in upajmo, da se bodo čimprej odmrznila. Seveda je cepljenje tek na dolge proge, zagotovo ni dobro, da se ljudje, ki bi se v tem času želeli cepiti, ne cepijo." 

Poleg vsega še mila zima

Mila zima, ki se počasi poslavlja, je dodatni krivec za to, da so se klopi že prebudili in v naravi že prežijo na žrtve. "Milo zimo povezujejo z boljšim preživetjem klopov, čeprav je to preživetje samo eden od dejavnikov. Veliko je odvisno od rezervoarja mladih glodalcev, kar pa ni nujno povezano s tem, kakšna je bila prejšnja zima, ali je bila mila ali ne. Potem je seveda zelo odvisno tudi od tega, koliko so ljudje izpostavljeni, izpostavljeni pa so takrat, kadar gredo ven," pojasnjuje Strle, ki nam svetuje previdnost. 

Zdravje Izkoristite pravico, ki vam pripada po novem

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj "rilec" globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. "Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko. Osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo," navajajo na NIJZ. 

Video Študentka delila posnetek hudih napadov, ki so posledica borelioze

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako ga odstranimo?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Primemo ga s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. "Če ga bomo našli in zelo zgodaj odkrili, bomo zelo zgodaj zmanjšali možnost najmanj za lymsko boreliozo, za okužbo pri tej bolezni je namreč potrebno najmanj 12 ur," dodaja Strle. 

dezurni@zurnal24.si