Koromač vsebuje veliko vitamina C, vitamina E, betakarotena in folne kisline. Bogat je z železom, kalijem in kalcijem, po hranilni vrednosti pa ga uvrščamo med nizkokalorična živila. Sto gramov koromača vsebuje le okoli 25 kalorij.

Njegove zdravilne lastnosti so poznali že Egipčani, Rimljani in Grki, danes pa je znano, da koromač blaži prebavne težave, odpravlja črevesne krče in nase veže slabe maščobe. Pomaga tudi pri vnetjih, prehladu in gripi, pospešuje izkašljevanje, čisti ledvice in deluje kot diuretik.

Je vsestransko uporaben, saj ga lahko uživamo svežega, skuhanega ali popečenega. Ker naj bi nase vezal maščobe, je priporočljiv tudi med shujševalnimi dietami. Zaradi posebnega okusa se odlično ujema tudi s sadjem, glede na to, da je jesenska rastlina, ga lahko kombiniramo v sadni solati z granatnim jabolkom in pomarančo.

Lahko poskusite tudi s sočnim ananasom, jabolki ali grozdjem. Če ga še niste poskusili in imate radi zelenjavo, boste najverjetneje postali velik oboževalec tega posebnega gomolja.

Načrt za prihodnjo sezono

Če vam bo okus všeč, si ga prihodnje leto omislite na vrtu. Gre za trajnico, ki zraste v višino pol metra in nam podari hranljive in okusne bele gomolje. Sicer ga pri nas na vrtovih najpogosteje gojimo kot enoletnico. Spada v družino kobulnic, užitni pa niso le gomolji pač pa tudi zelenje. Nabiramo ga med septembrom in novembrom, sicer pa lahko dolgo počaka na vrtu. Ob primernem shranjevanju ga lahko jemo tudi tri mesece po setvi.

Najbolj mu bo ugajal del vrta z veliko sonca in z dobro ocejanimi tlemi. Zemljo, kjer boste sadili koromač je najbolje gnojiti že pozimi, saj lahko sveže pognojena zemlja preveč spodbudi rast in se rastlina v spodnjem delu ne bo dovolj odebelila. Sejemo ga lahko že maja, tla pred tem dobro zalijemo in prekopljemo, da je zemlja zračna. Presajamo jih kakšen mesec kasneje. Pri tem pazite, da jih boste porazdelili dovolj narazen. Priporočljivo je, da so eden od drugega ločeni vsaj 30 centimetrov. 

anja.scuka@zurnal24.si