Maščevanje vsekakor ni sladko, dokazuje tudi znanost. Z maščevanjem si nakopljemo le nepotrebne negativne misli.

V raziskavi strokovnjakov s Colgate University (ZDA) so negativno plat maščevanja potrdili tudi z eksperimentom. Osebe so morale dati v skupen sklad vsoto denarja. Vsoto so pomnožili s faktorjem in jo enakomerno razporedili med člane skupine. Osebe pa so se odločile, da niso dale nobenega denarja v sklad, kljub temu pa so sodelovale pri delitvi in tako ogoljufale soigralce.

V eksperimentu so se številni odločili, da se bodo maščevali nepoštenim, ki denarja niso dali. Strokovnjaki so pri teh ugotovili veliko več negativnih čustev. Ti so se dlje časa osredotočali na krivco in se počutili nelagodno. Tisti, ki so se v eksperimentu odpovedali maščevanju, so se čustveno oddaljili od krivice veliko hitreje in so bili veliko boljše volje.

Sicer ob maščevanju lahko začutimo tudi zadovoljstvo, a le ob načrtovanju, so ugotovili švicarski psihologi. Ugotovili so, da misli o maščevanju kratkoročno spodbudijo delovanje možganskih centrov, ki so povezani z občutkom nagrajenosti. Samo maščevanje in posledice maščevanja pa so povezane z negativnimi čustvi.

Kaznovanje prekrškov

Želja po maščevanju je sicer prisotna pri vseh, še posebej pri tistih, ki se jim je zgodila krivica. Psihologa Michael McCullough in Benjamin Tabak iz Univerze v Miamiju pojasnjujeta, da samo maščevanje ohranja in je v preteklosti ohranjalo družbeni red. Maščevalno dejanje je tako lahko opozorilo, da bodo nekatera dejanja kaznovana in s tem preprečuje enake podobne prekrške. V naši družbi, kjer imamo zakone in za kazni skrbi sama država, pa takšno maščevanje ni potrebno, čeprav je še vedno močno prisotno. Samo v zahodnem svetu je pri vsakem petem umoru osnovni motiv maščevanje.