Halitoza je stanje, ko ima sapa izdihnjenega zraka neprijeten vonj. 90 odstotkov vzrokov za halitozo je v ustih in je največkrat posledica slabe ustne higiene. V desetih odstotkih so razlog za to neprijetnost oslabljeno delovanje ledvic in jeter, infekcija pljuč in prebavne bolezni.
V ustih domujejo tako slabe kot dobre bakterije, ki se ne kopičijo samo na zobeh, temveč tudi na jeziku. Slabe bakterije, ki se najraje nabirajo na zadnjem delu jezika, tvorijo žveplo ter se zalezejo v zobne obloge in sluznico.
Preverite jezik
Zato preverite, če se vam slabi zadah pojavlja zaradi jezika, opozarjajo strokovnjaki. Vsakič, ko si očistite zobe, s ščetko potegnite še po jeziku, dodajajo.
Ker te nadležne bakterije najbolje uspevajo v suhih ustih, je dodaten nasvet za slab zadah dovolj tekočine, vode torej, ki ji dodajte limono. Limonska kislina namreč v trenutku nevtralizira bakterije in odpravi neprijeten vonj. Če dodatna higiena ne pomaga, obiščete zdravnika. Vzrok za slab dah je lahko v dihalnih poteh ali v želodcu.
Žvečilni gumi?
Najhitrejša in najenostavnejša prva pomoč pred slabim zadahom je žvečilni gumi. Vendar pozor - tukaj vas čaka past.. Žvečilni gumi, ki vsebuje sladkor, namreč ne pomaga, zato si kupite takšnega brez sladkorja.
Vzroki za ustni zadah so lokalni ali sistemski
Pri lokalnih povzroča zadah prevelika količina hlapljivih žveplenih spojin. Te nastanejo pri razkrajanju beljakovin s pomočjo anaerobnih bakterij. Med možnimi lokalnimi vzroki so slaba ustna higiena, parodontalna bolezen, suha usta oziroma kserostomija, obloge na jeziku, kronično vnetje žrela in obnosnih votlin, kajenje, hrana (česen, čebula, sir …) in določene diete. Možni sistemski vzroki so dehidracija, infekcije dihal, sladkorna bolezen, gastrointestinalne težave, jetrne in ledvične bolezni.
K
Pacienti s halitofobijo imajo strah pred neprijetnim ustnim zadahom, čeprav ga v resnici nimajo. Halitofobija je prisotna pri približno enem odstotku odrasle populacije in lahko močno vpliva na človekovo socialno življenje.
dezurni@zurnal24.si