Za brezgluteinsko dieto se poleg bolnikov s celiakijo ali alergikov vse pogosteje odločajo tudi povsem zdravi ljudje. Številne raziskave so pokazale, da takšna hrana pomaga pri vzdrževanju telesne teže, vplivala naj bi celo na boljše počutje in pomagala pri odpravi raznih tegob ob menopavzi.

Italijanski gastroenterolog Italo De Vitis s Poliklinike Gemelli pa opaža, da se veliko ljudi odloča za to dieto, češ da so občutljivi na gluten. “V teh primerih ne gre za alergijo na gluten ali za celiakijo,” pojasnjuje. Določene osebe so prepričane, da jim gluten škodi in ga zato prenehajo uživati.

Te diete, ki si jih sami določimo, so lahko varljive, opozarja De Vitis. “Če se odločite za dieto brez glutena, preden opravite določene teste, ki bi pojasnili vaše težave,  zdravniki ne bodo mogli diagnosticirati prave bolezni,” pojasnjuje. Dieta s katero odstranimo gluten iz prehrane lahko namreč skrije določene bolezni kot je denimo sladkorna bolezen tipa dve.

Poleg tega lahko dolgotrajna dieta brez glutena po njegovih besedah vodi do pomanjkanja beljakovin, vlaknin, folne kisline, niacinoma, vitamina B 12, riboflavina in nasičenih maščobnih kislin.  Dodaja, da mora domnevno občutljivost na gluten vedno določiti zdravnik.

Kje ga najdemo 

Gluten je skupno ime za lepljivo in v vodi netopno beljakovino, ki je v pšenici, rži, ječmenu, piri in kamutu. Najdemo ga torej v mnogih živilih, kot so kruh, piškoti, testenine, kolači, peciva, pice, zavitki, nekatere čokolade in tako dalje. Gluten najdemo tudi v nekaterih izdelkih kot dodatek sestavinam kot so pivski kvas, cvetni prah, različne oblike škroba in tako dalje.

anja.scuka@zurnal24.si