Starši so dostikrat najhujši kritiki svojih otrok, ki se udejstvujejo na športnih tekmovališčih. V družini Balić ni nič drugače. Oče Žarko in Ivano se pogosto razhajata v mnenjih o Ivanovi igri.
Oče
Žarko je največji kritik
Ivana Balića. Kot nekdanji rokometaš njegove igre postavlja še pod poseben
drobnogled.
"Ivano se jezi name, moti ga, ker imam vedno kaj za pripomniti k njegovim igram," se
težave zaveda Balić starejši:
"Vedno je lahko še bolje. Najbolj mu zamerim, ker premalo izkorišča strele od daleč. Preveč
prodira, zato vedno znova dobiva udarce. Žal mi je zaradi mladega Duvnjaka, ki se zgleduje po
Ivanu. Nadvse si želim, da bi postal vrhunski rokometaš, vendar gre tako kot Ivano v prodor s srcem
in glavo. Le da je višji in bolj suh kot moj sin, zato tudi več tvega s poškodbami."
Balić mlajši razume očetovo zaskrbljenost, vendar priznava, da njegovih nasvetov najpogosteje
ne posluša.
"Trmast sem in vedno naredim po svoje. Poleg tega sem dovolj star in dovolj dobro igram, da
vem, kdaj sem naredil napako. Vendar oče kot oče mora kritizirati, on me pozna najbolje," se
ne da Balić mlajši. Njegov oče pa dodaja še:
"Moral bi biti malo pametnejši in malo bolj paziti nase. Vendar mu to ne gre, ne zna igrati
tako. Vedno gre do konca, meče se tudi na glavo, če je treba."