Plakete so dobili Slavko Cener, veslaški četverec brez krmarja (Rok Kolander, Miha Pirih, Tomaž Pirih, Rok Rozman), Teja Gregorin, Vladimir Kevo, Marijan Lačen, Dragica Lapornik, Tina Maze, Jože Pogačnik, Sonja Roman, Marija Simčič, Dejan Zavec in Peter Zupan.

Podelitev je bila na Brdu pri Kranju dva dni pred obletnico rojstva inženirja Stanka Bloudka, enega največjih športnih organizatorjev pri nas in doslej edinega Slovenca, ki je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Med četverico dobitnikov Bloudkovih nagrad je manjkala le Isakovićeva, ki je na študiju v ZDA. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič je v slavnostnem govoru izpostavil življenjsko športno pot Bloudka: "Bloudek je bil smučar, atlet, med drugim državni prvak kraljevine Jugoslavije v metu diska, prinesel je k nam prvo nogometno žogo, razvijal je tenis, drsanje, zgradil prek sto skakalnic, tudi največjo v tistih časih v Planici, gradil bazene, stadione in bil do svoje smrti leta 1959 član MOK. Za seboj je pustil veliko dediščino, ker je športu dajal, razen vrednot pa ni iz športa nič jemal. Tudi zaradi tega ima izjemen položaj v narodovem spominu."

Foto: Žurnal24 "Enainpetdeset let sem v nogometu. Imam mnogo priznaj, medalj in pokalov, manjkalo pa mi je najvišje državno priznanje. Zahvala gre tudi tistim v odboru, ki so me izbrali. Pomagalo mi je tudi to, da je nogometna reprezentanca dobro nastopala in se uvrstila na EP ... V Sloveniji je zelo težko delati v nogometu, ker razen v slovenski reprezentanci razmere niso urejene. Pri nas bi delal le še z mladimi, vendar bi morale biti tudi na tem področju razmere urejene, drugače izgubljaš energijo celo s tožbami, ker so vse druge poti pred tem zaman," je menil Brane Oblak.

"Priznanje mi zelo veliko pomeni, saj je potrditev, da sem veliko dosegel. Za naprej mi to pomeni še večji motiv. Zelo težko bom ponovil izjemno uspešno lansko sezono, vendar se bom potrudil in vztrajal do OI v Londonu. Prav olimpijska medalja mi še manjka na moji športni poti," je povedal Peter Kauzer.

"Zame je to obdobje kot Brižinski spomeniki. Dolga je bila moja življenjska pot, ki sem jo usmeril v Prekmurje in šport. Začel sem že, ko mi je bilo šest let v Sokolu. Končal pa še nisem. Poslovilno tekmo za slovensko reprezentanco v hokeju na travi sem igral pred petimi leti proti Hrvaški. Imam že prek osemdeset let in sem predsednik komisije za šport Romov. Priznanje pomeni potrditev, da sem pravilno delal," je dejal Evgen Tutan.