Narava ga je obdarila z izjemnimi telesnimi sposobnostmi – močnim odrivom, spretnostjo in tudi močjo. Njegova odlika so še posebej protinapadi, prav nič redko pa ne vidimo niti "izletov" na položaj desnega zunanjega in strelov iz skoka ter večinoma – zadetkov. Tuje pa mu niso niti domiselne podaje.

Slovenci smo ga bolje spoznali že pred štirimi leti na EP v Švici. Bil je eden redkih galskih petelinov, ki ni igral v tujem klubu. Kljub temu ga je selektor Claude Onesta uvrstil v prvo sedmerico in že po nekaj minutah je bilo jasno, zakaj. Abalo je demonstriral vse zgoraj opisane odlike, predvsem bliskovite protinapade. Slovenija je že ob polčasu zaostajala za devet zadetkov, na koncu pa so Francozi zmagali s 34:30. Abalo pa je bil najboljši francoski strelec z osmimi goli.

Kariero je začel v domačem Ivryju, kjer je ostal deset sezon. Poleti 2008 je prestopil v Ciudad Real, kjer se je še bolj uveljavil in s svojo novo ekipo takoj pokoril vso Evropo. Z reprezentanco je žel oziroma še žanje uspehe kot za stavo. Zlato na EP v Švici, bron na EP na Norveškem, zlato na OI v Pekingu in lani naslov svetovnega prvaka na Hrvaškem. Za izbrano vrsto je doslej zbral 102 nastopa in dosegel 360 zadetkov.

"Imam srečo, da sem del velike generacije. Z Nikolo Karabatićem, Cedricom Sorhaindom in Guillaumom Jolijem smo skoraj istih let, Michael Guigou je malo starejši. Mislim, da je pred nami še veliko odličnih tekem in velikih tekmovanj. In upam, da tudi veliko zmag," je v intervjuju za RZS po osvojenem naslovu svetovnega prvaka dejal Abalo, ki ni bil izbran za najboljše desno krilo na svetu. S tem naslovom je bil okronan Ivan Čupić.