Dejavnost zbiranja odličij je francoska reprezentanca začela na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992, ko je presenetljivo osvojila bronasto kolajno. Tedaj so ji nadeli vzdevek Les Bronzes (Bronasti) po vzoru istoimenskega v Franciji priljubljenega filma. Že tedaj je bil v moštvu znameniti Jackson Richardson, ki je kasneje pustil zelo globok pečat tako na reprezentančni kot klubski ravni.

Sledilo je vzpenjanje kot po stopničkah – leta 1993 so Francozi na SP na Švedskem postali srebrni, leta 1995 na Islandiji pa so jim nadeli zlate medalje. Seveda pa moštvo ni bilo nepremagljivo in je doživelo razočaranje na OI v Atlanti s četrtim mestom – tedaj je bila v malem finalu boljša Španija. Kasneje so se modri z velikih tekmovanj še štirikrat vrnili z zlato medaljo ter štirikrat z bronasto. Torej če seštejemo: od začetka 90. let dalje so francoski rokometni reprezentanti osvojili kar 11 medalj na velikih tekmovanjih, od tega šest zlatih.

 Nazadnje so galski petelini najglasneje zakikirikali lani na SP na Hrvaškem, kjer jim je v finalu uspelo pokoriti domačo reprezentanco. Njihov zaščitni znak je bila (in je še vedno) granitna obramba, ki jo nadgrajujejo s številnimi protinapadi. Čeprav je kar nekaj igralcev (Didier Dinart, Jerome Fernandez, Joel Abati, Thierry Omeyer … ) zakorakalo v četrto desetletje svojega življenja, se jim to ni poznalo pretirano. Še več – svoje izkušnje so bogato unovčili. Ob tem pa imeli v svojih vrstah še rokometnega genija Nikolo Karabatića.

Če je Karabatić zaznamoval zadnje uspehe francoske reprezentance, pa je bil francoski zaščitni znak v 90. letih še en srednji zunanji, že omenjeni temnopolti Jackson Richardson. S 417 nastopi in 775 goli za reprezentanco je rekorder v obeh kategorijah. Izoblikoval je svojstven slog, izjemno lahkotno in domiselno igro z veliko improvizacije. Njegovo področje je bila tudi obramba 5-1. Klubski vrhunec kariere je doživel v Španiji, kjer je igral za Portland San Antonio, s katerim je leta 2001 osvojil Ligo prvakov in špansko prvenstvo leto kasneje. S Francijo je osvojil šest medalj – dva naslova svetovnega prvaka. Ne dvomite, njegovi nasledniki so v najožjem krogu kandidatov za žlahtne kovine.

Seznam: Luc Abalo, William Accambray, Xavier Barachet, Sebastien Bosquet, Gregoire Detrez, Didier Dinart, Cyril Dumolin, Jerome Fernandez, Bertrand Gille, Guillaume Gille, Michael Guigou, Guillaume Joli, Franck Junillon, Nikola Karabatić, Daouda Karabue, Oliver Marroux, Daniel Narcisse, Thierry Omeyer, Sebastien Ostertag, Cedric Sorhaindo.