Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki jo vodi Zdenka Čebašek-Travnik, je zelo kritična do delovanja ministrstva za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc. Opozarjajo, da komunikacija med ministrstvom in zdravniško stanovsko organizacijo ni bila še nikoli tako slaba in nespoštljiva.

"Z ministrstvom smo prišli v konflikt oziroma težavno sporazumevanje zaradi v preteklih mesecih sprejete zakonodaje, ki je bila po našem mnenju sprejeta nepremišljeno in neodgovorno in tudi brez ključnega sodelovanja Zdravniške zbornice Slovenije. Zbornica je po zakonu dolžna in ji je tudi dovoljeno sodelovati pri pripravi zakonodaje," pravi Čebašek-Travnikova in poudarja, da se, ker njihovih pripomb niso upoštevali, uresničujejo zapleti, na katere so opozarjali. 

Interpelacija "Ne obvladuje situacije, zato je čas za njen odhod"

Onemogočeno sodelovanje pri pripravi zakona

V zvezi s pripravo novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki spreminja celoten sistem financiranja javne zdravstvene službe, je bila zdravniška zbornica povabljena na zgolj en sestanek na ministrstvo za zdravje, pri čemer ni prejela nobenega gradiva, ki ne bi bilo že sicer dostopno splošni javnosti. "S tem je bilo zdravniški zbornici dejansko onemogočeno, da sodeluje pri pripravi novega zakona," pravijo na zbornici. 

Milojka Kolar Celarc Zdravstveno zavarovanje: Obvezni prispevek naj bi znašal med 20 in 35 evri

Zmanjšuje se dostopnost do zdravnikov 

Zaradi nespametno sprejete zakonodaje se zmanjšuje dostopnost do zdravstvenih storitev, pravijo na zbornici. "S kadri, ki jih zdaj po novem načrtuje le MZ, smo dosegli še večjo zmedo, kot je bila prej in na katero je že opozorilo tudi Računsko sodišče, "pravi Čebašek -Travnikova in opozarja na nejasno delitev nalog in pristojnosti znotraj ministrstva, kar se kaže v tem, "da nam z istega ministrstva v sicer časovno različnih obdobjih odgovarjajo na iste zadeve popolnoma drugače."

Reforma? Nov zakon o zdravniški službi: Zdravstveni blagajni bo ostalo več denarja

Novela zakona o zdravniški službi, ki ni bila usklajena z zbornico, je določila nov način razpisovanja specializacij in uvedla sekundariat. Pravilnik, ki ga je morala pripraviti ZZS, še ni bil sprejet, zato je izvedba razpisov otežena. 

V zbornici pozdravljajo ponovno uvedbo sekundariata, saj bo zdravnikom omogočil zaposlitev takoj po opravljenem izpitu. A zbornica nima pravne podlage za izdajanje odločb kandidatom za sekundariat o razporeditvi, ob tem pa se v zbornici soočajo s težavo, kako bodo vsem zdravnikom pravočasno izdali odločbe, da ne bodo ti z začetkom februarja še vedno brezposelni. Pravilnik, ki to določa, bo namreč v javni razpravi do 28. decembra.

Čakalne dobe Kriv je "določen ceh zdravnikov"

Zapleti na urgencah

MZ je konec 2016 zdravstvene domove pozvalo, naj do začetka 2018 organizirajo delo zdravnikov na primarni ravni tako, da ne bo prihajalo do prekinitve njihovega ambulantnega dela zaradi vzporednega opravljanja službe nujne medicinske pomoči in mrliško pregledne službe. Namen ukrepa je bil zagotovitev varne obravnave pacientov, saj delo zdravnikov na več deloviščih hkrati tega ne omogoča. Prejšnji teden, torej tik pred iztekom postavljenega roka, je ministrstvo ta ukrep dejansko preklicalo, saj je rok za izpolnitev obveznosti podaljšalo do leta 2025. Podaljšanje roka, do katerega morajo zdravstveni domovi zagotoviti ločitev  ambulantnega dela zdravnikov od hkratnega vključevanja v službo nujne medicinske pomoči, je nerazumno in za uporabnike
zdravstvenih storitev škodljivo, opozarjajo na zbornici. 

"MZ in NIJZ prikrivata stroške"

Zapletlo naj bi se tudi pri eZdravju, saj si, tako Čebašek-Travnikova, ministrstvo izmišlja vedno nova navodila, za katera pa ni finančnega kritja. Poleg tega se je izkazalo, da nastajajo v zvezi z vzdrževanjem in nadgrajevanjem zalednih informacijskih sistemov kot tudi s podporo za storitve eZdravja veliki stroški, ki jih ministrstvo in NIJZ ne pokrivata.