"Sedanji sistem ni pravičen, ampak je izrazito v korist vsakodnevnih migrantov po avtocestah," je v predlogu za uvedbo enodnevnih vinjet na spletnem portalu predlagam.vladi.si zapisal državljan, ki avtocesto uporablja poredko. "Tisti, ki se z avtomobilom vozijo redko in bi se po avtocestah vozili še toliko redkeje, se zdaj po avtocestah sploh ne morejo voziti, ne da bi vsako vožnjo šestkrat preplačali. Takšno nepravično stanje traja zdaj že sedem let in pol." Ocenjuje, da bi vrednost enodnevne vinjete lahko znašala dva do tri evre. 

Kako bi šlo po starem sistemu?

Foto: Bralec vinjete Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, pojasnjujejo, da bi ob upoštevanju predpostavke, da se 1. julija 2008 cestninski sistem za osebna vozila ne bi spremenil, kar pomeni, da bi se osebna vozila cestninila z ustavljanjem vozil na cestninskih postajah, danes uporabnik cestninske ceste za vožnjo v eno smer plačal od 3,5 do 15 evrov.

Cestnina bi ob upoštevanju cestninjenja novozgrajenih odsekov avtocest na relaciji Šentilj - Koper znašala 10,55 evrov, na relaciji Lendava - Koper 15, na relaciji Šentilj - Gruškovje 3,5 in na relaciji Karavanke - obrežje 6 evrov. 

Povprečno 17 evrov

"Če upoštevamo dejstvo, da se uporabnik cestninskega omrežja, ki tranzitira čez ozemlje Republike Slovenije, vrača po isti poti nazaj, se navedeni zneski cestnin pomnožijo s faktorjem 2," dodajajo na ministrstvu in ugotavljajo, da bi povprečna cestnina za dvosmerno vožnjo po glavnih smereh slovenskega avtocestnega omrežja po "klasičnem" cestninjenju znašala 17,27 evra. 

Dodajajo, da so pri določitvi cen vinjet upoštevali tudi razmerja med cenami vinjet v drugih državah članicah EU, ki poznajo vinjetni sistem cestninjenja. "Na podlagi primerjave cen vinjet v drugih državah članicah smo ugotovili, da je razmerje med ceno kratkoročne, srednjeročne in letne vinjete povsem primerljivo," pojasnjujejo na ministrstvu. "Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ima Slovenija. 20 km predorov, za katere ni potrebno plačevati cestnine za njihovo uporabo, kot je to primer v nekaterih drugih državah članicah EU, ki poznajo vinjetni sistem cestninjenja."

Nepravično je bilo tudi prej

Foto: Profimedia avtocesta Strinjajo se, da vinjetni sistem cestninjenja ni najbolj pravičen način cestninjenja, zlasti za občasne uporabnike. "Vendar pa smo z njim odpravili razlike, ki so pri cestninjenju osebnih vozil obstajale pred uvedbo vinjet, ko so morali uporabniki primorskega dela avtoceste, to je od Ljubljane do Kopra plačati vsak prevožen kilometer, medtem ko so bili uporabniki s posameznih območij privilegirani, ker posamezni odseki avtocest niso bili cestninjeni," poudarjajo na ministrstvu in kot primer navajajo ljubljansko in mariborsko obvoznico ter cestni odsek med Škofijami in Semedelo.

Izpad bi plačali davkoplačevalci

"Poleg tega bi lahko z uvedbo nove vrste vinjete prišlo po eni strani do dodatnih stroškov iz naslova tiskanja, distribucije in nadzora nad vinjet ter po drugi strani zelo verjetno do izpada prihodkov DARS iz naslova cestninjenja," poudarjajo na ministrstvu. "Pri tem se je potrebno zavedati, da je država porok za vsa posojila, najeta za gradnjo slovenskega avtocestnega križa, kar pomeni, da država subsidiarno jamči za poplačilo obveznosti iz naslova najetih posojil, če DARS ne bi zmogel redno odplačevati zapadlih mesečnih anuitet. Slednje pa bi pomenilo, da bi država omenjene poroštvene obveznosti izpolnila s finančnimi sredstvi iz državnega proračuna, v katerega pa prispevamo vsi davkoplačevalci."

Elektronsko cestninjenje osebnih vozil za zdaj ni predvideno. 

dezurni@zurnal24.si