Podpisala naj bi ga večina poslancev SD, Zares, Desus in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Že včeraj, ko so v parlamentu med poslanci zaokrožile njegove kopije, so se pojavile govorice, da je zakon pripravljen pomanjkljivo.

Že sinoči je Zalokar Oražmova za Žurnal24 povedala, da so ga pripravili s pomočjo zunanjih sodelavcev in da gre v prvi vrsti za razpravo, ki jo bo ta osnutek odprl. "Cilj je, da to razpravo sploh odpremo in da padejo maske. Da se pokaže, kdo v Sloveniji meni, da je treba kaj narediti na področju tega premoženja in kdo ne, ter kdo meni, da je treba lumpe in največje kriminalce udariti tudi po premoženju, ki jih najbolj muči in skrbi." Zalokar Oražmova še doda, da se bo že z razpravo vsekakor pokazalo, ali bomo preganjali nezakonite bogataše ali pa smo le polni besed.

Ministrstvo: to je metanje peska v oči
Na ministrstvu za pravosodje ob vložitvi Zaresovega zakona izražajo začudenje, "še posebej, ker je ureditev tega področja del koalicijske zaveze in ker so tudi na ministrstvu večkrat izrazili potrebo po ureditvi tega področja“. Dodajajo, da ima Zaresov zakon "sicer dober namen, vendar enostavno ni dobro pripravljen, niti premišljen in na podlagi tega predloga zakona nikomur ne bo mogoče vzeti niti enega evra“. Dodajajo, da je tak predlog zakona le pesek v oči in da takšen zakon zagotovo ne bo sprejet.

Neodvisno od kazenskega postopka
Po predlogu bi se sicer odvzem premoženja nezakonitega izvora uvedel na podlagi dokazanega utemeljenega razloga za sum storitve hujših kaznivih dejanj domnevnega osumljenca, nato pa bi se postopek razširil na celotno ugotavljanje izvora premoženja osebe. Postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora bi se odvijal neodvisno od kazenskega postopka zoper obdolženega, premoženje pa bi se odvzelo na osnovi civilnega dokaznega standarda onkraj razumnega dvoma.

Premoženje bi se zavarovalo z začasno odredbo in določilo začasnega skrbnika premoženja. Predlog za izdajo začasne odredbe bi temeljil na podatkih o premoženju osebe, ki jih je državno tožilstvo pridobilo pri svojem delu ali od drugih organov izključno za namene tega postopka.

Postopek odvzema premoženja bi se začel na predlog državnega tožilca, s katerim državno tožilstvo od sodišča zahteva, da tožencu odvzame premoženje nezakonitega izvora. Predlog določa tudi skrb države za ravnanje s premoženjem in možnost povrnitve nastale škode. Premoženje ali njegov del se v primeru ugoditve predlogu tožilstva odvzame in prenese v last države.

Premoženje bi se lahko odvzelo tudi tistim, na katere je bilo preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Predlog določa tudi naloge državnih organov.